Lela B. Njatin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Typo in the publishers name corrected. |
Popravki, dopolnitve in preurejanje - še v delu |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
'''Lela B. Njatin''', [[slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica in [[Sodobna umetnost v Sloveniji|vizualna umetnica]], * [[5. januar]] [[1963]], [[Ljubljana]].
==Literarno ustvarjanje==
Literaturo ustvarja od 1976. Središščna tema njene literature je odtujenost.
Za fragmentarni [[roman]] ''Nestrpnost''<ref>[[Aleph]], Ljubljana 1988, ponat. 1991; Naklada MD, [[Zagreb]] 1998</ref> je bila leta 1989 nagrajen s priznanjem '''zlata ptica''' za najboljše dosežke mladih ustvarjalcev. V romanu je na podlagi filozofskega premisleka in s središčnim motivom vojne opisan svet odtujenosti, v katerem ni tolerance do samote.
Na področju vizualnih umetnosti nastopa kot konceptualistka in raziskuje razmerje med literaturo in vizualnim. Začela je z ustvarjanjem konkretne poezije v 70. letih prejšnjega stoletja (antologije Westeast in druge kolektivne internacionalne samozaložbe), ves čas pa ustvarja instalacije, med katerimi sta najbolj izraziti Nisem hotel vedeti, a izvedel sem<ref>[[Muzeum]], Ljubljana 2005</ref> in Odsotnost, Hommage à Igor Zabel<ref>Moderna galerija, Ljubljana 2007</ref>. Izbor njenega dela je objavljen na uradni spletni strani.▼
V pravljici ''Velikanovo srce''<ref>Aleph, Ljubljana 1997; [[Meandar]], Zagreb 1998; Klobouky y Brna, Cesky Krumlovci 1999</ref> je odtujenost pričarala kot strah pred soočenjem s čustvi. Pravljica je bila leta 1997 nominirana za nagrado [[Večernica (nagrada)|'''večernica''']].
V basni ''Zakaj je babica jezna'' je kot povod za odtujenost opisan strah pred bolnimi in starejšimi. Basen je bila leta 2013 nominirana za nagrado [[Desetnica (nagrada)|'''desetnica''']].
Njen literarni [[opus]] večinoma obsega kratke zgodbe.
=== Sodelovanja ===
1991 sta [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] in [[Neven Korda]] ustvarila prvi slovenski dolgometražni videofilm ''Nestrpnost'' ([[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] in [[Brut film]]) po predlogi romana Lele B. Njatin ''Nestrpnost''.
2004 je [[Barbara Novakovič Kolenc|Barbara Novakovič]] ustvarila predstavo ''Projekt5/Manifestacija doma'' ([[Mestno gledališče ljubljansko]] in [[Zavod Museum]]) po predlogi kratke zgodbe Lele B. Njatin ''Nebo nad Ljubljano.''
===Najpomembnejše objave v tujih [[antologija]]h===
Schnellstrasse, Fernlicht/Hitra cesta, Ostra luč, Kovič, Grafenauer, Šalamun, Jančar, B. Njatin<ref>Droschlverlag in [[Mladinska knjiga]], Graz - Ljubljana [[1990]]</ref>; The Day Tito Died, Jančar, Gradišnik, Virk, B. Njatin, Blatnik (Forest Books, London 1993); The Third Shore, Women's Fiction from East Central Europe, antologija desetih pisateljic (Northwestern University Press, Evanston 2005). Izstopa tudi njena objava v monografiji o Antonyju Gormleyju<ref>E. H. Gombrich, J. Hutchinson, W. J. T. Mitchell, L. B. Njatin, [[Phaidon Press]], [[London]] 1995, dopol. ponat. 2000</ref>.
== Vizualno ustvarjanje ==
Prva vizualna dela je ustvarila med 1977 in 1984. Od leta 2010 dalje se osredotoča na performativna ali sestavljena dela o kolektivnem spominu, fragmentarni identiteti, nematerialnem značaju umetnosti, razmerjih institucije-umetnost, o umetnosti v urbanem prostoru ter o umetnosti kot obljubi/prezentaciji smisla.
V njenem vizualnem opusu izstopa način, kako raziskuje lokalna okolja. Obravnava splet specifičnih socialnih, zgodovinskih in metafizičnih fenomenov, pri tem pa vzpostavlja močno občutje sovpadanja najbolj notranjega in najbolj zunanjega.
▲Na področju vizualnih umetnosti nastopa kot konceptualistka in raziskuje razmerje med literaturo in vizualnim. Začela je z ustvarjanjem konkretne poezije v 70. letih prejšnjega stoletja (antologije Westeast in druge kolektivne internacionalne samozaložbe), ves čas pa ustvarja instalacije, med katerimi sta najbolj izraziti Nisem hotel vedeti, a izvedel sem<ref>[[Muzeum]], Ljubljana 2005</ref> in Odsotnost, Hommage à Igor Zabel<ref>Moderna galerija, Ljubljana 2007</ref>.
Prvič je razstavljala skupaj z drugimi umetniki leta 1981 na razstavi DASEVIDIDASENEKIDELA v Likovnem salonu Kočevje.
Prvo samostojno razstavo z naslovom ''Kulturni center Kočevja'' je imela leta leta 2013 v [[Pokrajinski muzej Kočevje|Pokrajinskem muzeju Kočevje]].
2014 je [[Rudi Uran]] ustvaril kratkometražni režirani dokumentarec ''Streli v Kočevju'' (Studio Kramberger Uran, Maribor) o razstavi Lele B. Njatin ''Narod si bo pisal sodbo sam''.
== Viri in opombe ==
Vrstica 15 ⟶ 41:
==Zunanje povezave==
*[http://www.lelabnjatin.si Uradna stran]
*<nowiki>http://www.e-arhiv.org/diva/index.php?opt=work&id=281</nowiki>
*<nowiki>http://www.rtvslo.si/kultura/oder/predstava-v-sedmih-jezikih/132883</nowiki>
*<nowiki>http://www.kramberger-uran.com/Kramberger-uran/Movie_2.html</nowiki>
*<nowiki>http://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/lela-b-njatin/</nowiki>
*<nowiki>https://litteraeslovenicae.si/avtorji/lela-b-njatin/</nowiki>
*<nowiki>http://www.mg-lj.si/si/knjiznica-in-arhivi/1224/raz_ume-podatkovna-baza/</nowiki>
*<nowiki>https://www.kocevje.si/turizem-kultura/deklica-s-piscalko-2016</nowiki> <br />
{{literat-stub}}
|