Lela B. Njatin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Typo in the publishers name corrected.
DRZAVICA (pogovor | prispevki)
Popravki, dopolnitve in preurejanje - še v delu
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
'''Lela B. Njatin''', [[slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica in [[Sodobna umetnost v Sloveniji|vizualna umetnica]], * [[5. januar]] [[1963]], [[Ljubljana]].
 
==Literarno ustvarjanje==
==Umetnostno področje==
Literaturo ustvarja od 1976. Središščna tema njene literature je odtujenost.
Ustvarja na področju besedne in vizualne [[umetnost]]i. Njeno osrednje literarno delo je [[roman]] ''Nestrpnost''<ref>[[Aleph]], Ljubljana 1988, ponat. 1991; Naklada MD, [[Zagreb]] 1998</ref>, nagrajen z [[zlata ptica|Zlato ptico]], priznanjem za najboljše dosežke mladih ustvarjalcev. Njena pravljica ''Velikanovo srce''<ref>Aleph, Ljubljana 1997; [[Meandar]], Zagreb 1998; Klobouky y Brna, Cesky Krumlovci 1999</ref> je bila nominirana za nagrado [[Večernica (nagrada)|Večernica]]. Njen literarni [[opus]] večinoma obsega kratke zgodbe.
 
Za fragmentarni [[roman]] ''Nestrpnost''<ref>[[Aleph]], Ljubljana 1988, ponat. 1991; Naklada MD, [[Zagreb]] 1998</ref> je bila leta 1989 nagrajen s priznanjem '''zlata ptica''' za najboljše dosežke mladih ustvarjalcev. V romanu je na podlagi filozofskega premisleka in s središčnim motivom vojne opisan svet odtujenosti, v katerem ni tolerance do samote.
Na področju vizualnih umetnosti nastopa kot konceptualistka in raziskuje razmerje med literaturo in vizualnim. Začela je z ustvarjanjem konkretne poezije v 70. letih prejšnjega stoletja (antologije Westeast in druge kolektivne internacionalne samozaložbe), ves čas pa ustvarja instalacije, med katerimi sta najbolj izraziti Nisem hotel vedeti, a izvedel sem<ref>[[Muzeum]], Ljubljana 2005</ref> in Odsotnost, Hommage à Igor Zabel<ref>Moderna galerija, Ljubljana 2007</ref>. Izbor njenega dela je objavljen na uradni spletni strani.
 
V pravljici ''Velikanovo srce''<ref>Aleph, Ljubljana 1997; [[Meandar]], Zagreb 1998; Klobouky y Brna, Cesky Krumlovci 1999</ref> je odtujenost pričarala kot strah pred soočenjem s čustvi. Pravljica je bila leta 1997 nominirana za nagrado [[Večernica (nagrada)|'''večernica''']].
 
V basni ''Zakaj je babica jezna'' je kot povod za odtujenost opisan strah pred bolnimi in starejšimi. Basen je bila leta 2013 nominirana za nagrado [[Desetnica (nagrada)|'''desetnica''']].
 
Njen literarni [[opus]] večinoma obsega kratke zgodbe.
 
=== Sodelovanja ===
1991 sta [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] in [[Neven Korda]] ustvarila prvi slovenski dolgometražni videofilm ''Nestrpnost'' ([[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] in [[Brut film]]) po predlogi romana Lele B. Njatin ''Nestrpnost''.
 
2004 je [[Barbara Novakovič Kolenc|Barbara Novakovič]] ustvarila predstavo ''Projekt5/Manifestacija doma'' ([[Mestno gledališče ljubljansko]] in [[Zavod Museum]]) po predlogi kratke zgodbe Lele B. Njatin ''Nebo nad Ljubljano.''
 
===Najpomembnejše objave v tujih [[antologija]]h===
Schnellstrasse, Fernlicht/Hitra cesta, Ostra luč, Kovič, Grafenauer, Šalamun, Jančar, B. Njatin<ref>Droschlverlag in [[Mladinska knjiga]], Graz - Ljubljana [[1990]]</ref>; The Day Tito Died, Jančar, Gradišnik, Virk, B. Njatin, Blatnik (Forest Books, London 1993); The Third Shore, Women's Fiction from East Central Europe, antologija desetih pisateljic (Northwestern University Press, Evanston 2005). Izstopa tudi njena objava v monografiji o Antonyju Gormleyju<ref>E. H. Gombrich, J. Hutchinson, W. J. T. Mitchell, L. B. Njatin, [[Phaidon Press]], [[London]] 1995, dopol. ponat. 2000</ref>.
 
== Vizualno ustvarjanje ==
Prva vizualna dela je ustvarila med 1977 in 1984. Od leta 2010 dalje se osredotoča na performativna ali sestavljena dela o kolektivnem spominu, fragmentarni identiteti, nematerialnem značaju umetnosti, razmerjih institucije-umetnost, o umetnosti v urbanem prostoru ter o umetnosti kot obljubi/prezentaciji smisla.
 
V njenem vizualnem opusu izstopa način, kako raziskuje lokalna okolja. Obravnava splet specifičnih socialnih, zgodovinskih in metafizičnih fenomenov, pri tem pa vzpostavlja močno občutje sovpadanja najbolj notranjega in najbolj zunanjega.
 
 
Na področju vizualnih umetnosti nastopa kot konceptualistka in raziskuje razmerje med literaturo in vizualnim. Začela je z ustvarjanjem konkretne poezije v 70. letih prejšnjega stoletja (antologije Westeast in druge kolektivne internacionalne samozaložbe), ves čas pa ustvarja instalacije, med katerimi sta najbolj izraziti Nisem hotel vedeti, a izvedel sem<ref>[[Muzeum]], Ljubljana 2005</ref> in Odsotnost, Hommage à Igor Zabel<ref>Moderna galerija, Ljubljana 2007</ref>. Izbor njenega dela je objavljen na uradni spletni strani.
 
 
Prvič je razstavljala skupaj z drugimi umetniki leta 1981 na razstavi DASEVIDIDASENEKIDELA v Likovnem salonu Kočevje.
 
Prvo samostojno razstavo z naslovom ''Kulturni center Kočevja'' je imela leta leta 2013 v [[Pokrajinski muzej Kočevje|Pokrajinskem muzeju Kočevje]].
 
2014 je [[Rudi Uran]] ustvaril kratkometražni režirani dokumentarec ''Streli v Kočevju'' (Studio Kramberger Uran, Maribor) o razstavi Lele B. Njatin ''Narod si bo pisal sodbo sam''.
 
== Viri in opombe ==
Vrstica 15 ⟶ 41:
==Zunanje povezave==
*[http://www.lelabnjatin.si Uradna stran]
*<nowiki>http://www.e-arhiv.org/diva/index.php?opt=work&id=281</nowiki>
*<nowiki>http://www.rtvslo.si/kultura/oder/predstava-v-sedmih-jezikih/132883</nowiki>
*<nowiki>http://www.kramberger-uran.com/Kramberger-uran/Movie_2.html</nowiki>
*<nowiki>http://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/lela-b-njatin/</nowiki>
*<nowiki>https://litteraeslovenicae.si/avtorji/lela-b-njatin/</nowiki>
*<nowiki>http://www.mg-lj.si/si/knjiznica-in-arhivi/1224/raz_ume-podatkovna-baza/</nowiki>
*<nowiki>https://www.kocevje.si/turizem-kultura/deklica-s-piscalko-2016</nowiki> <br />
 
{{literat-stub}}