Cerkev Naše ljube gospe, Halle: Razlika med redakcijama

Trška cerkev je bila zgrajena med letoma 1529 in 1554 na mestu dveh predhodnic, svete Gertrude in svete Marije. Cerkev svete Gertrude na zahodu iz 11. stoletja je bila cerkev solinarjev v središču Halleja na trgu Hallmarkt, trgu soli. Cerkev svete Marije na vzhodu je bila iz 12. stoletja in je bila župnijska cerkev trgovcev in prodajalcev tega rudarskega mesta na Marktplatzu.

Trška cerkev, ki je bila zgrajena za obrambo pred širjenjem reformacije, je bila prav tam, kjer je Justus Jonas uradno uvedel reformacijo v Halle s svojim obredom na [[Veliki petek]] leta 1541. Maša je morala biti vsaj delno izvedena na prostem. ker je bila takrat stavba zgrajena le na vzhodnem koncu ladje. Jonas je začel uspešen križarski pohod in privabil toliko ljudi, da je bila cerkev preveč napolnjena. Kardinal Albert je za vedno zapustil mesto, ko so stanovi (''Stände'') v mestu napovedali, da bodo prevzeli njegov ogromen dolg v banki [[Jakob Fugger|Jakoba Fuggerja[[. Halle je postal protestantski in leta 1542 Jonas je bil imenovan za duhovnika v cerkvi svete Marije in leta 1544 škof nad mestom. Leta 1545 in 1546 je Luther trikrat pridigal v cerkvi, med božičem je ostal s prijateljem Jonasom. <ref name=stif>{{cite web|url=http://www.buergerstiftung-halle.de/bildung-im-voruebergehen/luther/|title=Die Beziehungen des Reformators Martin Luther zu Halle|publisher=Buergerstiftung Halle|language=German|accessdate=January 1, 2012}}</ref> Leta 1546 je Luther umrl in njegovo telo je ležalo na parah v Halleju med pogrebnim sprevodom od Eislebna do Wittenberga. Istega leta je Jonasa izgnal volilni knez Maurice Saški in zapustil mesto.

Muzikologi razpravljajo ali je Bachova najstarejša božična kantata ''Christen, ätzet diesen Tag, BWV 63'', z dvema zborom in dvema duetoma, vendar brez arij ali korala, na besedilu, ki ga je verjetno napisal teolog v Halleju, J. M. Heineccius, premierno predstavljena leta 1713 ali leta 1715 ali če je bila izvedena za dvestoletnico reformacije leta 1717.

Trška cerkev v svoji zgodovini ni doživela trajnih sprememb v zunanjem in notranjem videzu. Med zračnim napadom na središče Halleja, tik pred koncem vojne 31. marca 1945, pa je bila močno poškodovana. Ena bomba je prodrla med severnim Stražarskim stolpom in ladjo in odtrgala enega od dveh stebrov severne kolonade, pri čemer se je del obokanega stropa zrušil. To je poškodovalo bronast krstilnik mojstra Ludolfa. Kot posledica artilerijskega bombardiranja 16. aprila 1945 je bilo razbito okno s krogovičjem na zahodni fronti za orglami, poškodovana pa cerkvena streha in zvoniki Stražarskih stolpov<ref name=kroll>{{cite book|url=|last=Kroll|first=Renate|title=Schicksale deutscher Baudenkmale im zweiten Weltkrieg |publisher=Henschelverlag|location=Berlin|language=German|year=1978|volume=2|page=385|isbn=|accessdate=}}</ref>. Restavratorska dela so trajala od januarja 1946 do začetka leta 1948. Glavna popravila so se morala začeti leta 1967, ko je bila celotna notranjost in oprema močno poškodovana zaradi razpokane cevi za daljinsko ogrevanje, ki je bila del ogrevanja cerkve. Nadaljnje popravilo v letih od 1968 do 1983 je bilo eden največjih projektov vzdrževanja in obnove spomenika vzhodno-nemškega obdobja. Delo je potekalo pod vodstvom Inštituta za ohranjanje zgodovinskih spomenikov. (''Institut für Denkmalpflege''). Odločeno je bilo, da se, kolikor je mogoče, obnovi njen videz iz 16. stoletja. Na primer, celo prvotni poliptih je bil vrnjen na staro mesto in Hübnerjeva oltarna slika je bila vzeta iz zakristije in razstavljena za njo.

[[Empora|Empore]] iz let 1550 do 1554, ki so bile zgrajene šele po uvedbi reformacije v Halleju (1541), imajo izrazit učinek na zgodovino zgodnje protestantske cerkvene arhitekture. Že zdaj jasno kažejo za renesanso tipične elemente. V zahodnih vogalih do empor vodijo velike kamnite spiralne stopnice zs konzolnimi lesenimi vreteni. Še eno nadstropje je bilo dodano leta 1698. Preoblikovanje pozno srednjeveškega kultnega območja v cerkvi za pridigo je tudi s pisnimi frizi biblijskih citatov, spominskih napisov na Luthra in reformatorja iz Halleja Justusa Jonasa. Arhitekturna funkcionalizacija pisanja v cerkvenih prostorih se do takrat ni pojavila.

[[Bron]]asti [[krstilnik]], ki je postavljen pred oltarjem, najbrž prihaja iz ene od starejših cerkev. Po napisu so ga leta 1430 v Magdeburgu pripisali Ludolfu Braunschweiškem in njegovemu sinu Heinrichu. Okrogli bazen stoji na štirih svetnikih. Na njegovem robu so vidni reliefi Kristusa, Marije in apostolov z okroglimi obodom. Majhen križ z Marijo in Janezom je iz okoli leta 1500 in verjetno tudi iz ene od prejšnjih zgradb.