Zimbabve: Razlika med redakcijama

[[Bantu|Bantujska ljudstva]] so se naselila na ozemlju Zimbabveja že pred 2000 leti. ▼

Ljudstvo [[Shona]] je ustvarilo prvo veliko državo na tem ozemlju, [[Veliki Zimbabve]], ki se je začela razvijati v [[11. stoletje|11. stoletju]] v povezavi z [[Arabci|arabskimi trgovci]] na obalah [[Indijski ocean|Indijskega oceana]]. V začetku [[15. stoletje|15. stoletja]] [[ljudstvo]] [[Karanga]] s [[Mutota|kraljem Mutoto]] organizira močno [[vojaštvo|vojaško]] in [[politika|politično]] [[kraljestvo]] [[Mwanamutapa|Mwanamutapo]], ki poleg večjega dela današnjega Zimbabveja obsega tudi dele [[Mozambik]]a vse do obale Indijskega oceana. ▼

Prihod [[Portugalci|Portugalcev]] v začetku [[16. stoletje|16. stoletja]], njihov prodor v notranjost in uničenje trgovskih poti oslabi imperij do te mere, da razpade na dva dela. ▼

Države ljudstva Shona se združijo v enotno kraljestvo [[Rozwi]], ki do konca 16. stoletja uspe pregnati Portugalce. V začetku [[19. stoletje|19. stoletja]], po dveh stoletjih miru in razcveta, kot posledica nemirov v [[Transvaal]]u in [[Natal]]u začne prodirati na to območje ljudstvo [[Ndebele]] pod vodstvom [[Moselekatse]]ja, ki povzroči razpad kraljestva. Njegov sin [[Lobungula]] leta [[1888]] podpiše dogovor z [[Angleži]], na osnovi katerega [[Britanska južnoafriška družba]] (BSAC) dobi koncesijo za izkoriščanje [[ruda|rudnih]] bogastev. Leta [[1895]] je poimenovana po upravniku te družbe [[Cecil Rhodes|Cecilu Rhodesu]] kot [[Rodezija]]. ▼

Po uporu ljudstev Ndebele in Shona ''(prva Chimurenga)'' britanska vlada prevzame nadzor nad vojaškim oddelkom BSAC. Leta [[1922]] pride do referenduma, na katerem se del belcev izjasni za samostojnost, del za priključitev k [[Južna Afrika|Južni Afriki]], medtem ko večinsko črnsko prebivalstvo nima pravice do glasovanja. Leto kasneje [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]] razglasi [[Južna Rodezija|Južno Rodezijo]] za samoupravno kolonijo, leta [[1953]] pa jo združi s [[Severna Rodezija|Severno Rodezijo]] in [[Njasa|Njaso]] v [[Federacija Rodezije in Njase|Federacijo Rodezije in Njase]]. Leta [[1960]] je ustanovljeno gibanje ''[[Zveza afriškega ljudstva Zimbabveja]]'' - [[ZAPU]] pod vodstvom [[Joshua Nkomo|Joshue Nkoma]], kmalu zatem pa še ''[[Afriška narodna zveza Zimbabveja]]'' - [[ZANU]] s kasnejšim vodjem [[Robert Mugabe|Robertom Mugabejem]]. ▼

Po ločitvi federacije leta [[1963]] belska uprava zahteva neodvisnost. Velika Britanija jo zavrne s politiko [[NIBMAR]], to je ni neodvisnosti brez demokratične reforme - vladavine večinskega dela prebivalcev (''No Independence Before Majority African Rule''). Posledica tega je neodvisnost, ki jo enostransko razglasi ministrski predsednik Rodezije [[Ian Smith]] dne [[11. november|11. novembra]] [[1965]]. Proti koncu [[1960.|60-ih let]] [[20. stoletje|20. stoletja]] se upor proti [[Bela rasa|belcem]] stopnjuje. S končanjem bele [[vladavina|vladavine]] v Mozambiku leta [[1975]] [[gverilsko bojevanje|gverilske akcije]] sprožijo [[grmičarska vojna|grmičarsko vojno]] ''(drugo Chimurengo)''. Belski režim se začne pogajati z [[upornik]]i iz ZANU in ZAPU. Pogajanja privedejo do [[London]]ske konference ([[1979]] - [[1980]]), na kateri Angleži določijo čezmorskega [[guverner]]ja, da razoroži gverilo, izvede volitve in zagotovi neodvisnost koalicijski vladi Joshua Nkome. Na svobodnih [[volitve|volitvah]] februarja [[1980]] zmaga Robert Mugabe, vodja ZANU. Dne [[17. april]]a 1980 je priznana kot neodvisna država Zimbabve.▼