Zofka Kveder: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 17:
==== Literarno ustvarjanje ====
[[Slika:Zofka Kveder - Iz naših krajev.pdf|thumb|right|page=5|250px|''Iz naših krajev'' (1903)]]
Zofka Kveder je ena izmed prvih slovenskih pisateljic (pred njo so ustvarjale [[Pavlina Pajk]], [[Luiza Pesjak]], [[Fany HausmanHausmann]], [[Josipina Turnograjska]], [[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadišek Bartol]]) in prva pisateljica uvrščena, v nacionalno zbirko [[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]]. Njena prva črtica (''Kapčev stric'') je bila objavljena v časniku [[Slovenka (časnik)|Slovenka]] leta 1898, ki je bila tedaj še priloga ''Edinosti''. Kratko prozo z žensko, kmečko, mestno, izseljensko tematiko in tematiko balkanskih vojn je objavljala v ''[[Slovenski narod|Slovenskem narodu]]'', ''[[Edinost (časnik)|Edinosti]]'' ter ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]'' in mnogih drugih časnikih – vsega 135 besedil. Njene prve pesmi in črtice so bile po večini dobro sprejete. [[Anton Aškerc]] ji je v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] sporočil, da si od nje v prihodnosti obeta dobre tekste, če bo še malo izboljšala tehniko. Kljub pohvalam je Kvedrova pesništvo kasneje povsem opustila in se pri literarnem ustvarjanju posvetila le prozi in [[dramatika|dramatiki]]. Leta 1900 je v Pragi izdala zbirko črtic ''[[Misterij žene]]''. Odtlej se je preživljala le s pisateljevanjem in urednikovanjem. Pisala je tudi v nemškem in hrvaškem jeziku ter sodelovala pri številnih nemških, čeških in hrvaških časnikih. Njen prvi roman nosi naslov ''Njeno življenje'', izdala ga je v samostojni založbi leta 1914. To je tudi zadnje delo, ki ga je napisala v slovenščini. Kvedrova je izdala še roman ''Hanka'' (1917, prevod v slovenščino leta 1938), ki je napisan v hrvaščini, in zbirke črtic ''Odsevi'' (1902), ''Iz naših krajev'' (1905) in ''Iskre'' (1905). Izdala je tudi zbirko enodejank z naslovom ''Ljubezen'' (1901) in drami ''Arditi na otoku Krku'' ter ''[[Amerikanci]]'' (1908). Po njeni smrti je bilo izdanih več zbirk objavljenih in še neobjavljenih črtic: ''Vladka in Mitka'' (1927), ''Vladka, Mitka in Mirica'' (1928), ''Veliki in mali ljudje'', roman ''Nada'' in ''Moje deklice'' (1996).
 
Posvečala se je temam, ki se dotikajo ženskih vprašanj. Ženska je večinoma tudi glavna junakinja njenih del, največkrat nastopa kot mati. V številnih besedilih se avtorica posveča motivoma nosečnosti in rojevanja (''Njeno življenje'', ''Hanka, Misterij žene''). Oboje je lahko predstavljeno tudi kot nekaj obremenjujočega. Tako na primer v romanu ''Njeno življenje'' porod za žensko predstavlja le trpljenje, rojstvo pa ni nobena odrešitev. Nekajkrat opozori tudi na problematiko umrljivosti pri porodu (romana ''Nada'', ''Misterij žene'') in smrti otrok (''Njeno življenje'', novela ''Tinka'' in ''Na kliniki''). Zanimivo je, da liki mater v delih Zofke Kveder materinstva ne dojemajo vedno kot nekaj pozitivnega. Otroci jim v nekaterih delih predstavljajo stres, skrb, nezmožnost samostojnosti ... (enodejanka ''Tuje oči'' in drami ''Amerikanci'' in ''Pravica do življenja''). Mati mora trpeti in se odrekati svojim željam, česar pa ji ni težko narediti, da bo le otrok srečen (črtica ''Slikar Novak''). Hkrati pa prikazuje tudi podobo hudobne matere, ki je egoistična in od sinov izsiljuje duhovniški poklic, hčere pa sili v poročanje s starimi ženini. V svojih delih omenja tudi problematiko detomora (črtici ''Na kliniki'' in ''Zločin''). Tem podobam pa nasproti postavlja tudi ljubeče matere (''Njeno življenje''). Posebno pozornost avtorica v svojih delih namenja tudi odnosu med materjo in hčerjo (''Hanka'', ''Njeno življenje'', ''Nada'').