Fizika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 1:
[[slika:CollageFisica.jpg|thumb|280px|Kolaž raznih fizikalnih fenomenov]]
'''Fízika''' ({{jezik-grc|φυσική (ἐπιστήμη)}}: phusikḗ (epistḗmē) – ''poznavanje narave'', {{jezik-el2|φύσις}}: phúsis – ''[[narava]]''<ref name="etymonline-physics">{{cite web |title=physics |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=physics&allowed_in_frame=0 |publisher=[[Online Etymology Dictionary]]}}</ref><ref name="etymonline-physic">{{cite web |title=physic |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=physic&allowed_in_frame=0 |publisher=[[Online Etymology Dictionary]]}}</ref><ref name="LSJ">{{LSJ|fu/sis|φύσις}}, {{LSJ|fusiko/s|φυσική}}, {{LSJ|e)pisth/mh|ἐπιστήμη|ref}}</ref>) je [[naravoslovna veda]], ki vključuje proučevanje [[snov]]i{{efn|Na začetku ''[[The Feynman Lectures on Physics]]'', [[Richard Phillips Feynman]] predstavi [[atomistična teorija|atomistično domnevo]] kot najmočnejšo iznajdbo fizike: »If, in some cataclysm, all [] scientific knowledge were to be destroyed [save] one sentence&nbsp;[...] what statement would contain the most information in the fewest words? I believe it is&nbsp;[...] that ''all things are made up of atoms&nbsp;– little particles that move around in perpetual motion, attracting each other when they are a little distance apart, but repelling upon being squeezed into one another''&nbsp;...« {{harv|Feynman|Leighton|Sands|1963|p=I-2}}}} in njeno gibanje v [[prostor]]u in [[čas]]u, skupaj s povezanimi pojmi kot sta [[energija]] in [[sila]].<ref name="maxwell1878-physicalscience">»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« {{harv|Maxwell|1878|p=9}}</ref> V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja [[vesolje|vesolja]].{{efn|Izraz 'vesolje' je definiran kot vseKORITA MOSTNIKE.SLONCEKvse kar fizično obstaja: celota prostora in časa, vse oblike materije, energije in sile, ter fizikalni zakoni in konstante, ki jih urejajo. Vendar se lahko izraz 'vesolje' uporablja tudi v nekoliko različnem vsebinskem smislu, ki označuje pojma kot sta, kot [[Kozmologija|kozmos]] ali [[svet (filozofija)|filozofski svet]].}}<ref name="youngfreedman2014p9">{{harvnb|Young|Freedman|2014|p=9}}</ref><ref name="holzner2003-physics">»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« {{harv|Holzner|2006|p=7}}</ref>
 
Fizika je ena izmed najstarejših [[seznam akademskih disciplin|akademskih disciplin]], verjetno celo najstarejša zaradi vključene [[Astronomija|astronomije]].<ref name="krupp2003">{{harvnb|Krupp|2003}}</ref> Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del [[Naravoslovje|naravoslovja]] skupaj s [[Kemija|kemijo]], določenimi vejami [[Matematika|matematike]] in [[biologija|biologije]], toda med [[Znanstvena revolucija|znanstveno revolucijo]] v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi.{{efn|V ''[[Novum Organum]]'' iz leta v je bil [[Francis Bacon]] kritičen do [[Znanstvena metoda|razvoja znanstvene metode]].}} Fizika je povezana z [[Interdisciplinarnost |interdisciplinarnimi]] vedami kot sta [[biofizika]] in [[kvantna kemija]], ločnice med njimi niso [[problem demarkacije|strogo določene]].
Vrstica 13:
{{glavni|zgodovina astronomije}}
 
[[Astronomija]] je najstarejša izmed naravoslovnih znanosti. Najstarejše civilizacije, ki izvirajo izpred 3000 pred našim štetjem (kot so [[Sumerija|Sumerci]], [[Stari Egipt|stari Egipčani]] in [[Indska civilizacija]]), so znale napovedovati in so v osnovi tudi razumele gibanje [[Sonce|Sonca]], [[Luna|Lune]] in [[zvezda|zvezd]]. [[File:Senenmut-Grab.JPG|thumb|Antična Egipčanska astronomija je vidna v spomenikih kot je strop v [[Senemut|Senemutovi]] grobnici iz [[Osemnajsta egipčanska dinastija|Osemnajste egipčanske SIKEEE dinastije]].]]
Zvezde in planeti so bili pogosto predmet čaščenja, verjeli so da predstavljajo bogove. Čeprav so razlage teh pojavov bile pogosto neznanstvene in jim je manjkalo dokazov, so bila ta zgodnja opazovanja temelji kasnejše astronomije.<ref name="krupp2003"/>