Arzava: razlika med redakcijama

dodanih 2.508 zlogov ,  pred 2 letoma
nadaljevanje
(kraljestvo)
(nadaljevanje)
Jezika, ki se je govoril v Arzavi v [[Bronasta doba|bronasti]] in zgodnji [[Železna doba|železni dobi]] zaradi pomanjkanja pisnih virov ni mogoče določiti. V preteklosti je veljalo, da je prevladovala [[luvijščina]].<ref>Melchert 2003; Hawkins 1998; Singer 2005; Hawkins 2009.</ref> Pred kratkim se je ugotovilo, da sta bili Luvija in Arzava ločeni entiteti, ker je Luvija v hetitskih zakonih omenjena kot del Hetitskega starega kraljestva, Arzava pa je bila v tem času neodvisna. Več sodobnih študij zavrača ali vsaj dvomi v geografsko istovetnost Luvije in Arzave.<ref>Hawkins 2013, str. 5; Gander 2017, str. 263; Matessi 2017, str. 35.</ref> Eden od znanstvenikov trdi, da v Arzavi ni bilo veliko Luvijcev in da so prebivalci govorili proto-lidijski in proto-karijski jezik.<ref>Yakubovich 2010, str. 107-111.</ref> Razlike med jezikoma niso bile velike, ker [[Karijščina|karijski]] jezik spada v luvijsko vejo [[Anatolski jeziki|anatolskih jezikov]]. Vprašanje, ali so bili Luvijci arzavska elita, še vedno nima dokončnega odgovora.
 
[[Slika:Hittite Empire.png|thumb|250px|right|Staro hetitsko kraljestvo Hati (rdeče) se je razširilo v Hetitsko cesarstvo (Novo kraljestvo), v katero je bila okoli leta 1290 pr. n. št. vključena tudi Arzava. Egipčansko kraljestvo je pobarvano zeleno.]]
 
Kraljestvo Arzava je doseglo višek v 15. in 14. stoletju pr. n. št. Hetitska država je bila v tem času šibka, Arzava pa je sklenila zavezništvo z Egiptom. Zavezništvo je dokumentirano v tako imenovanih ''Arzavskih pismih'' med arzavskim vladarjem Tarhundaradujem in faraonom [[Amenofis III.|Amenofisom III.]], ki so del ''[[Amarnska pisma|Amarnskih pisem]]'' (EA 31 in EA 32). Pisma so bila pomembna osnova za razvozlanje [[Hetitščina|hetitskega]] jezika, v katerem so pisana.
 
Po hetitskih dolumentih se je Arzava okoli leta 1320 pr. n. št. pridružila protihetitski zvezi, v kateri je bila tudi pokrajina Milavanta ([[Milet]]) pod kraljem Ahijavo. Del zveze je bila zagotovo tudi mikenska Grčija.<ref name=ref9>Bakker Egbert J., urednik (2010). [https://books.google.si/books?id=oa42E3DP3icC&pg=PA218&dq=walmu+hittite&hl=el&sa=X&ei=2nVlUuOaEYjoswb84ID4Bg&redir_esc=y#v=onepage&q=walmu%20hittite&f=false ''A Companion to the Ancient Greek Language'']. Chichester: John Wiley & Sons. str. 217–218. ISBN 9781444317404.</ref> Hetitska kralja [[Šupiluliuma I.]] in [[Muršili II.]] sta okoli leta 1300 zvezo razbila in dokončno podjarmila Arzavo. Arzavski kralj je pobegnil na ozemlje, ki je bilo pod grško oblastjo.<ref name=ref9/> Hetiti so Arzavo razdelili na tri vazalna kraljestva:
 
* Mira,
* Hapala in
* Reka Seha.
 
Za reko Seha velja, da je istovetna s sedanjo reko Gediz, čeprav jo nekateri znanstveniki istovetijo z reko Bakırçay.
 
Muršilijev sin [[Muvatali II.]] je k svojemu cesarstvu kot [[vazal]]a priključil tudi Vilušo ([[Troja]]).
 
Leta 1998 je J. David Hawkins uspel prebrati napis na [[Karabelski relief|Karabelskem reliefu]] na Karabelskem prelazu približno 20 km od [[İzmir]]ja. Iz napisa je razvidno, da je bilo kraljestvo Mira južno od Sehe, se pravi ob reki Gediz.<ref>Hawkins, J. D. (2009). [https://www.britishmuseum.org/pdf/Hawkins.pdf "The Arzawa letters in recent perspective"]. ''British Museum Studies in Ancient Egypt and Sudan'' '''14''':73–83.</ref>
 
Ta kraljestva so v hetitskih dokumentih omenjena enostavno kot "dežele", zato so so morda obstajala že v Arzavskem kraljestvu.<ref> Trevor Bryce (2005). The Kingdom of the Hittites. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-928132-9.</ref>
 
==Sklici==
35.216

urejanj