Občina Medvode: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 25:
 
== Nastanek lokalne samouprave na Kranjskem ==
Zametki nekoliko modernejše lokalne samouprave na Slovenskem, ki so se v določeni meri skozi čas uspeli ohraniti do danes, segajo v leto 1849. Namreč, 17. marca 1849 je bil potrjen Provizorični zakon o občinah, ki je v veliki meri vplival na nastanek samoupravnih, upravnih, političnih in krajevnih občin.<ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 85.</ref>
 
Ozemlje Slovenije je bilo leta 1868 razdeljeno na dežele: Kranjsko, Štajersko, Istro, Goriško in Koroško. Območje današnjega Prekmurja je spadalo v okvir ogrskega dela države, kjer se je upravna ureditev nekoliko razlikovala od avstrijske. Dežela Kranjska je imela leta 1854 478.299 prebivalcev in 501 občino, vključno z deželnim glavnim mestom Ljubljana, ki je bila statutarna občina. Okraj Ljubljana okolica je vključeval 24 občin, med katerimi je bila tudi občina Medvode. Leta 1854 je v okraju Ljubljana okolica živelo 33.562 prebivalcev oz. povprečno 1.345 prebivalcev v vsaki izmed 24-ih občin.<ref>Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, str. 122-128.</ref>
 
Vrstica 30 ⟶ 32:
 
== Obdobje med obema svetovnima vojnama ==
=== Obdobje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ===
Po koncu prve svetovne vojne je ozemlje Slovenije spadalo v okvir Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prva Jugoslavija je, od ustanovitve leta 1918 do njenega konca v času druge svetovne vojne, veljala za zelo centralizirano državo. Pri poimenovanju upravnih enot pa so se oblasti spretno izogibale uporabi nacionalnih oz. »plemenskih« oznak.<ref>Dolinar, France M. Slovenski zgodovinski atlas. Ljubljana: Nova revija, 2011, str. 170-171.</ref>
 
Vrstica 36 ⟶ 39:
Pri oblikovanju občin v Kraljevini SHS ni prišlo do večjih sprememb. Tako so še naprej obstajale občine, ki so bile oblikovane že v obdobju Avstro-Ogrske monarhije. Leta 1921 je bilo na območju Slovenije oz. dveh oblasti 1073 občin. Občina Medvode je štela 2.529 prebivalcev in v upravni strukturi je spadala v ljubljanski okraj, ki je štel 65.349 prebivalcev.<ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 185-186.</ref>
 
=== Obdobje Kraljevine Jugoslavije ===
6. januarja 1929 je kralj Aleksander izdal proklamacijo, s katero je odločil, da se razveljavlja ustava Kraljevine SHS, z dne 28. junija 1921.<ref>»Mojemu dragemu narodu: Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem.« Uradni list Kraljevine SHS, 6. januar 1929, št. 6. Dostopno na spletnem naslovu: http://digitalizovanaizdanja.sluzbenenovine.rs/DigitalizovanaIzdanja/viewdoc?uuid=0f256ad4-cd1e-46f5-be3e-6d2b1b29ce8c (12.12.2018).</ref> Že isti dan je kralj izdal Zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi, s katerim se je sam razglasil za nosilca celotne oblasti v državi. Tako je kralj z izdanimi uredbami odpravil Vidovdansko ustavo, razpustil narodno skupščino ter uvedel začasno, osebno kraljevo vladavino brez narodnega predstavništva oz. parlamenta. Kralj je dejansko postal edini vrhovni državni organ, v svojih rokah pa je združil zakonodajno in izvršilno oblast. Ko so uredbe stopile v veljavo je občina ostala edina samoupravna enota v državi.<ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 194-195.</ref> Po uvedbi šestojanuarske diktature se je država preimenovala iz Kraljevine SHS v Kraljevino Jugoslavijo. Poleg spremembe naziva države se je uveljavila tudi nova upravna razdelitev na devet banovin: Dravska (sedež v Ljubljani), Savska, Vrbaška, Primorska, Drinska, Zetska, Donavska, Moravska in Vardarska. Navedene banovine so se (razen Primorske banovine) imenovale po rekah.<ref>Dolinar, Slovenski zgodovinski atlas, str. 170-171.</ref> Izmed vseh naštetih banovin je bila po površini Dravska banovina najmanjša banovina Jugoslavije in je merila 15.849 km2 ali 6,40 odstotka celotne državne površine.<ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 203.</ref>
 
Spremembe na področju občinske organizacije in uprave so se začele izvajati s sprejetjem Zakona o občinah leta 1933.<ref>»Zakon o občinah.« Kraljevina Jugoslavija: Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 29. april 1933, št. 229/35. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/189/1933_1.polletje.pdf (12.12.2018).</ref> Omenjeni zakon je opredeljeval, da mora vsaka občina imeti vsaj 3000 prebivalcev. V skladu z zakonom je bila tako izvedena komasacija občin in njihovo število se je zmanjšalo od približno 1000 na približno 400.<ref>Dolinar, Slovenski zgodovinski atlas, str. 170.</ref> Zakon je sicer določal tudi izjemne primere, v katerih so občine lahko imele manj kot 3000 prebivalcev (terenske razmere ipd.). Občina je v zakonu bila opredeljena kot naravna in gospodarska celota, ki zajema določen del ozemlja.<ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 212.</ref>
Vrstica 42 ⟶ 46:
Dne 31. marca 1931 je bil v Kraljevini Jugoslaviji izveden popis prebivalstva.<ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 212.</ref> Po podatkih popisa je srez oz. okraj Ljubljana–okolica imel 60.806 prebivalcev. V navedenem popisnem rezultatu ni bilo vključeno območje Velike Ljubljane oz. Mesta Ljubljana, ki je spadalo v lasten srez.<ref>Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, 1937, str. 336.</ref> Srez Ljubljana–okolica je bil sestavljen iz 37 občin, med katerimi je bila tudi občina Medvode, z 2.858 prebivalcev. V 37-ih občinah oz. v srezu Ljubljana–okolica je prebivalo skupaj 79.519 prebivalcev.<ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 227.</ref> V srezu je bila gostota naseljenosti 67 prebivalcev na km2, v občini Medvode pa je, podobno kot v drugih občinah (Dobrova, Grosuplje, Horjul, Log, Št. Jurij, Vrhnika ipd.), na kvadratnem metru površine živelo povprečno 50-75 prebivalcev. Takšna gostota poselitve se je najbolj ujemala s splošnim povprečjem v srezu Ljubljana-okolica. Največja gostota prebivalstva je bila v jedru občine oz. v dolini ali na plodni ravnini, saj je bilo obrobje občine hribovito in pogosto pokrito z gozdnimi površinami.<ref>Krajevni leksikon dravske banovine, str. 336.</ref>
 
Oblasti v Kraljevini SHS oz. Kraljevini Jugoslaviji so ugotavljale, da se največja ovira za uspešno delovanje občin, skriva v njihovi majhnosti. Toda pri načrtovanju in ustanavljanju občin so obstajali različni idejni predlogi, med katerimi so nekateri predvideli ustanovitev »občin višjega reda«, ki bi bile oblikovane na enakem območju kot srezi in bi opravljale večino upravnih nalog. Toda predlog ni bil sprejet in oblasti so se odločile za proces združevanja občin, ki je potekal v letu 1933 oz. 1934. Tako so se, v skladu z zakonom, dotedanje občine združile v nove večje občine.<ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 230-231.</ref> Po izvršeni reorganizaciji oz. komasaciji je občina Medvode še naprej spadala v ljubljanski srez, v katerem je bilo skupaj 24 občin. Velikost občine Medvode je ostala nespremenjena, toda v ljubljanskem srezu se je število občin zmanjšalo z 37 na 24 občin.<ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 234.</ref> Po končanem postopku komasacije se je v Dravski banovini število občin zmanjšalo s 1072 (leta 1931) na 362 občin (leta 1933). Leta 1934 pa je prišlo do manjše spremembe, saj so bile dodatno ustanovljene še štiri občine in njihovo skupno število se je povečalo na 366.<ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 231.</ref>
 
V občini Medvode, ki je obsegala površino 4439 hektarjev, je v 528 stanovanjskih objektih živelo 2.855 prebivalcev. Poseljenih je bilo 528 hiš, 190 posesti, 294 koč, bilo je tudi 108 najemnikov. Občino je sestavljalo 19 naselij. Območje občine se je v glavnem delilo na dva različna dela. Prvi del je obsegal jugovzhodni del Sorškega polja, ki je pretežno ravninski svet in tako ugoden za poljedelstvo. Na severnih predelih Sorškega polja se nahajajo velika gozdna območja. Na tem območju so bila naselja velika, strnjena in gosta. Ob sotočju rek Save in Sore se sorška ravnina prične zoževati. Na tem območju sta prečkala Savo gorenjska železnica in državna cesta, na katero so se navezovale številne lokalne ceste. Prometno vozlišče je ugodno vplivalo na razvoj obrti in industrije, ki je večinoma izrabljala vodne potenciale rek Save in Sore. Drugi predel občine je hribovit, obsegal je severovzhodni del Polhograjskih dolomitov do razvodja proti Gradaščici. Hribovje je bilo večinoma slabo poseljeno in gospodarsko neaktivno zaradi slabih prometnih povezav in geografskih danosti. V občini je bila razvita papirna industrija, žagarstvo, proizvodnja in predelovanje olja, bili so tudi manjši zametki rudarstva. V kmetijski panogi so kmetje najbolj trgovali s svinjami in perutnino. V samem kraju Medvode se je nahajala žandarska postaja, zdravstveni dom, strelsko društvo in poštna služba. Kraj je imel tudi električno razsvetljavo, vodovod in plinsko omrežje. Za občino in hribovske vasice sta pomembno dodatno pridobitno dejavnost predstavljala izletništvo in smučarstvo, s središčem pri Sv. Katarini v Topolu.<ref>Krajevni leksikon dravske banovine, s. v. »Občina Medvode«, str. 350-351.</ref>
Vrstica 70 ⟶ 74:
Referendumsko območje za ustanovitev občine Medvode je obsegalo območja naselij: Belo, Brezovica pri Medvodah, Dol, Dragočajna, Golo Brdo, Goričane, Hraše, Ladja, Medvode, Moše, Osolnik, Rakovnik, Seničica, Smlednik, Sora, Spodnja Senica, Spodnje Pirniče, Studenčice, Tehovec, Topol pri Medvodah, Trnovec, Valburga, Vaše, Verje, Vikrče, Zavrh pod Šmarno Goro, Zbilje, Zgornja Senica, Zgornje Pirniče in Žlebe Na celotnem območju je prebivalo 12.710 prebivalcev v 4.087 gospodinjstvih.<ref>»Referendumsko območje Medvode.« Gorenjski glas, 27. maj 1994, str. 43.</ref> Na območju Medvod je bila volilna udeležba 55 odstotna, kar je bilo najmanj na vzhodnem obrobju Gorenjske.<ref>»ZA samo v Tržiču, na Jezerskem, v Ratečah in Radovljici.« Gorenjski glas, 31. maj 1994, str. 3.</ref> Prebivalci Medvod na referendumu niso podprli predloga glede ustanovitve občine Medvode.<ref>J.T. »Rezultati nedeljskega referenduma.« Delo, 2. junij 1994, str. 4.</ref>
 
Glede na to, da so bili rezultati referenduma nezavezujoči je Državni zbor Republike Slovenije, na seji 3. oktobra 1994, sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Z navedenim zakonom je bilo v RSSloveniji ustanovljenih 147 občin, med katerimi je bilo 11 mestnih občin: Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje.<ref>Pravno-Informacijski sistem Republike Slovenije: Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO). Dostopno na spletnem naslovu: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO357# (14.12.2018).</ref> Z zakonom je bila prav tako ponovno ustanovljena občina Medvode, ki je obsegala naslednje kraje oz. naselja: Belo, Brezovica pri Medvodah, Dol, Dragočajna, Golo Brdo, Goričane, Hraše, Ladja, Medvode, Moše, Osolnik, Rakovnik, Seničica, Setnica-del, Smlednik, Sora, Spodnja Senica, Spodnje Pirniče, Studenčice, Tehovec, Topol pri Medvodah, Trnovec, Valburga, Vaše, Verje, Vikrče. Zavrh pod Šmarno goro, Zbilje, Zgornja Senica, Zgornje Pirniče in Žlebe. V skladu z zakonom je bilo določeno, da je sedež občine Medvode v Medvodah ter da bo prvi občinski svet sestavljen iz 22-ih občinskih svetnikov.<ref>»Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.« Uradni list Republike Slovenije, 3. oktober 1994, št. 60. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2082/zakon-o-ustanovitvi-obcin-ter-o-dolocitvi-njihovih-obmocij?h (14.12.2018).</ref>
 
== Občina danes ==