Občina Medvode: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Lokalna samouprava
Brez povzetka urejanja
Vrstica 34:
V ustavi Kraljevine SHS, ki jo je sprejela ustavodajna skupščina 28. junija 1921 in ki jo je prestolonaslednik Aleksander istega dne tudi razglasil, je bilo določeno, da se uprava v kraljevini izvršuje po oblasteh, okrogih oz. okrožjih, srezih oz. okrajih in občinah.<ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 165-166.</ref> V ustavi je bilo posebej predvideno, da mora vlada podati predlog zakona o razdelitvi države na oblasti in ureditvi oblasti v roku štirih mesecev. Toda v navedenem roku predlog zakona ni bil podan in zato je Ministrski svet oz. vlada izdal, dne 26. aprila 1922, Uredbo o razdelitvi države na oblasti.<ref>»Uredba o razdelitvi države na oblasti.« Uradni list Kraljevine SHS, 28. april 1922, št. 92. Dostopno na spletnem naslovu: http://digitalizovanaizdanja.sluzbenenovine.rs/DigitalizovanaIzdanja/viewdoc?uuid=ff2895b8-64e2-4258-ae89-9ce685b15c2b (12.12.2018).</ref> V skladu s sprejeto uredbo se je država razdelila na 33 oblasti, ki so bile poimenovane po svojih središčih. Na področju Slovenije sta bili ustanovljeni Ljubljanska oblast (s sedežem v Ljubljani) in Mariborska oblast (s sedežem v Mariboru). Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na dve oblasti predvsem zato, ker je bilo predvideno, da oblasti ne bi imele več kot 800 tisoč prebivalcev.<ref>Dolinar, Slovenski zgodovinski atlas, str. 170-171.</ref>
 
Pri oblikovanju občin v Kraljevini SHS ni prišlo do večjih sprememb. Tako so še naprej obstajale občine, ki so bile oblikovane že v obdobju Avstro-Ogrske monarhije. Leta 1921 je bilo na območju Slovenije oz. dveh oblasti 1073 občin. Občina Medvode je štela 2.529 prebivalcev in v upravni strukturi je spadala v ljubljanski okraj, ki je štel 65.349 prebivalcev. <ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 185-186.</ref>
 
6. januarja 1929 je kralj Aleksander izdal proklamacijo, s katero je odločil, da se razveljavlja ustava Kraljevine SHS, z dne 28. junija 1921.<ref>»Mojemu dragemu narodu: Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem.« Uradni list Kraljevine SHS, 6. januar 1929, št. 6. Dostopno na spletnem naslovu: http://digitalizovanaizdanja.sluzbenenovine.rs/DigitalizovanaIzdanja/viewdoc?uuid=0f256ad4-cd1e-46f5-be3e-6d2b1b29ce8c (12.12.2018).</ref> Že isti dan je kralj izdal Zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi, s katerim se je sam razglasil za nosilca celotne oblasti v državi. Tako je kralj z izdanimi uredbami odpravil Vidovdansko ustavo, razpustil narodno skupščino ter uvedel začasno, osebno kraljevo vladavino brez narodnega predstavništva oz. parlamenta. Kralj je dejansko postal edini vrhovni državni organ, v svojih rokah pa je združil zakonodajno in izvršilno oblast. Ko so uredbe stopile v veljavo je občina ostala edina samoupravna enota v državi.<ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 194-195.</ref> Po uvedbi šestojanuarske diktature se je država preimenovala iz Kraljevine SHS v Kraljevino Jugoslavijo. Poleg spremembe naziva države se je uveljavila tudi nova upravna razdelitev na devet banovin: Dravska (sedež v Ljubljani), Savska, Vrbaška, Primorska, Drinska, Zetska, Donavska, Moravska in Vardarska. Navedene banovine so se (razen Primorske banovine) imenovale po rekah.<ref>Dolinar, Slovenski zgodovinski atlas, str. 170-171.</ref> Izmed vseh naštetih banovin je bila po površini Dravska banovina najmanjša banovina Jugoslavije in je merila 15.849 km2 ali 6,40 odstotka celotne državne površine.<ref>Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 203.</ref>