Ostfalija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
np |
np |
||
Vrstica 6:
Po porazu in pokristjanjenju vojvode [[Vidukind]]a med saškimi vojnami leta 785 je bilo njegovo ozemlje vključeno v Frankovsko cesarstvo, Sasi pa so se vedno bolj množično spreobračali v [[krščanstvo]].<ref>Simon Speck. ''Paderborn als Stützpunkt der Sachsenmission − 4.2: Zwangschristianisierung''. Monografija. ISBN 978-3-638-66587-2. Pridobljeno 12. oktobra 2009.</ref><ref>[http://web.archive.org/web/20050130122156/http:/www.geocities.com/asatru_oesterreich/zeittafel.html ''Zeittafel der germanischen Völkerwanderung'']. Webarchiv. Pridobljeno 2. marca 2010.</ref> V vzhodni Saški sta bili leta 804 oziroma 815 ustanovljeni škofiji [[Halberstadt]] in [[Hildesheim]], ki sta mejili na reko Oker. Srednjeveška Vojvodina Saška je bila razdeljena med Ostfalijo (Ostfalahi), Vestfalijo Engrijo.
Ostfalsko ozemlje v hribovju Harz je bilo dedno ozemlje [[Henrik I. Ptičar|Henrika I. Ptičarja]], prvega saškega vojvode, ki je leta 919 postal rimsko-nemški kralj, njegovi nasledniki pa člani [[Otonska dinastija|Otonske dinastije]]. Zapustili so več [[Romanika|romanskih]] opatij in gradov. Na njihovem ozemlju sta srednjeveški mesti [[Goslar]] in [[Quedlinburg]] ter [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim|stolnica svete Marije]] in cerkev svetega Mihaela v Hildesheimu, ki spadajo v [[Unescova svetovna dediščina|svetovno kulturno dediščino]]. Ker je Ostfalija na rekah Laba in Saale mejila na ozemlje [[Slovani|Polabskih Slovanov]], je postala izhodišče za germansko širjenje na vzhod (''Ostsiedlung''), ki se je začelo z invazijo kralja Henrika in nadaljevalo s saškimi mejnimi grofi.
Ko je [[Rodbina Welf|welfski]] vojvoda [[Henrik Lev]] leta 1180 sprl s cesarjem [[Friderik I. Barbarossa|Friderikom I. Barbarosso]], mu je cesar odvzel obe vojvodini, Bavarsko in Saško, in mu pustil samo dedni deželi [[Braunschweig]] in [[Lüneberg]] in ga izgnal, se je Ostfalija začela drobiti na manjše državice,<ref name=Dieter>Dieter Thierbach. ''Rätsel des Alltags: Jeder kennt Westfalen – gibt es auch Ostfalen?''. RP-online.de. 9. avgust 2005. Pridobljeno 2. februarja 2011.</ref> predvsem welfsko vojvodino Braunschweig-Lüneburg, grofije Anhalt, Wernigerode in Blankenburg, cesarsko mesto [[Goslar]] in cerkvena ozemlja magdeburške nadškofije, knezoškofov Hildesheima in Halberstadta in quedlinburške opatije. Saško izročilo so nadaljevali [[Askanijci]] v vojvodini Saška-Wittenberg, ki so postali [[Volilni knez|volilni knezi]] in kasneje ob gornji Labi ustanovili volilno kneževino [[Saška (volilna kneževina)|Saško]].
| |||