Plemenska vojvodina Saška: Razlika med redakcijama

Henrik Lev, od leta 1156 tudi bavarski vojvoda, je dobro sodeloval s svojim bratrancem, novim nemškim kraljem in cesarjem [[Friderik I. Barbarossa|Friderikom I. Barbaroso]] do leta 1176, ko je odklonil sodelovanje v Friderikovi ponovni vojni proti [[Lombardija|lombardskim]] mestom. Tedaj je med njima izbruhnilo staro<ref>vzniknilo je leta 1125, ko za kralja ni bil izvoljen Štaufovec [[Friderik I. Švabski]].</ref> sovraštvo med [[Štaufovci]] in [[Rodbina Welf|Welfi]]. Friderik je leta 1180 Henriku Levu odvzel obe vojvodini. Staro saško vojvodino je ukinil. Z ''gelnhausenškogelnhausensko listino''<ref>, izdano 13. aprila 1180 na dvornem zboru v kraljevi [[Kraljeva pfalca|pfalci]] v [[Gelnhausen|Gelnhausnu]].</ref> je dodelil njen jugo-zahodni del kot novo [[Vojvodina Vestfalija|vojvodino Vestfalijo]] [[köln]]ski nadškofiji, nekatera nepovezana ozemlja na severovzhodu vojvodine pa je skupaj z naslovom ''dux Saxoniae''<ref>naslov je dobil novembra 1181 na državnem zboru v Erfurtu.</ref> dodelil Bernhardu, najmlajšemu sinu [[Albert Medved|Alberta Medveda]] iz rodu [[Askanijci|Askanijcev]]. Henrik Lev je lahko obdržal le [[alod]]ijalno saško posest, deželi [[Braunschweig]] in [[Lüneburg]]. Na ozemlju nekdanje vojvodine je nastalo še več manjših grofij in škofij, podrejenih direktno kralju.