1349 je opatijo uničil potres; po njeni obnovi je sledilo dolgo mirno obdobje. 1321 je [[papež Janez XXII.]] povzdignil montekasinsko cerkev v [[ stolnica| stolnico]].Veliki opat Monte Cassina je od tedaj obenem posvečeni škof tamkajšnje škofije. Samostan je posedoval ogromno kulturno dediščino, ki je opisana tridesetih let prejšnjega stoletja takole:
<blockquote>[[Donato Bramante|Bramante]] (1444-1514) je ponovno zgradil samostan. Od marmorja bleščečo se cerkev je 1717 posvetil [[papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]]. 1799 so opatijo [[Napoleon Bonaparte|francoski vojaki]] oropali, 1866 pa jo je italijanska vlada razglasila za kulturni narodni spomenik in je v njem trpela benediktince le za čuvaje. Knjižnica, ki vsebuje 55.000 zvezkov poseduje samo iz časa pred 14. stoletjem 800 kodeksov. V arhivu, kateremu komaj najdemo para v Evropi, čuvajo več kot 1000 papeških, cesarskih in kraljevskih listin. Stare kodekse in listine znanstveno preučujejo in jih tiskajo v lastni tiskarni. 1913 so beuronski benediktinci končali poslikavo spodnje cerkve in starega samostana s svojimi značilnimi, sodobnimi cerkvenimi poslikavami.<ref>{{navedi knjigo|author=Ernő Mihályi|title=Katolikus lexikon III, Monte Cassino|page=347}}</ref>
</blockquote><ref>{{navedi knjigo|author=Ernő Mihályi|title=Katolikus lexikon III, Monte Cassino|page=347}}</ref>
