Krajnska čbelica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nc
m vrnitev sprememb uporabnika 92.37.15.129 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 77.38.8.140
Oznaka: vrnitev
Vrstica 1:
{{Distinguish|Kranjska čebela}}
<br />
[[File:Naslovnica Krajnske čbelice 1.png|thumb|250px|Naslovnica Kranjske čbelice (v [[Bohoričica|bohoričici]]) iz leta 1830.]]
'''Krajnska čbelica''' je bil drugi slovenski pesniški [[almanah]], namenjen izobražencem in meščanom. Prvi zvezek je izšel 30. aprila [[1830]], zadnji peti zvezek pa leta [[1848]]. Urednik je bil [[Miha Kastelic]], med sodelavci in avtorji so bili še [[France Prešeren]], [[Matija Čop]] in [[Andrej Smole]].
 
Državni režim v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] ni dopuščal političnih dejavnosti nacionalih gibanj. Strpnejši je bil do njihovega kulturnega programa, s tem so hoteli doseči politično nevtralizacijo. V takšnih razmerah se je pojavil načrt za nastajanje slovenskega besedilnega korpusa, ki bi bil namenjen izobražencem. Prvi tak poizkus, znanstveni časopis [[Slavinja]], je državna cenzura zavrnila.
 
Več sreče so imeli ustvarjalci Krajnske čbelice, pesništvo se režimu namreč ni zdelo tako nevarno kot znanstveni članki. Prvi štirje zvezki tako dejansko niso imeli resnejših težav s [[Cenzura|cenzuro]].
 
==Izdaje==
===Prvi zvezek (1830)===
Jedro prve izdaje so predstavljali France Prešeren, [[Jakob Zupan]], [[Jurij Kosmač]] in [[Miha Kastelic]]. Njihovim pesmim so dodali še štiri pesmi [[Ignacij Holzapfel|Ignacija Holzapfla]] in narodne pesmi iz pesniške zbirke Andreja Smoleta. Pokroviteljstvo nad prvo izdajo je prevzel [[ilirija|ilirski]] guverner [[Jožef Schimdburg|baron Jožef Schimdburg]], zvezek pa je bil posvečen njemu.
 
8. januarja 1830 je Kastelic zaprosil [[ljubljanski gubernij]] za natis prvega zvezka. Prošnjo so na seji obravnavali 14. januarja 1830 in ugotovili, da ga je treba poslati na dvorni policijski in cenzurni urad. Priporočilno pismo je bilo napisano naslednji dan, vendar so ga ustvarjalci Krajnske čbelice poslali šele čez petnajst dni. 21. januarja je Matija Čop poslal pismo cenzorju [[Jernej Kopitar|Jerneju Kopitarju]], v katerem ga je prosil, naj ne ovira natisa prvega zvezka. Kopitar je dovolil natis, ki se je končal 30. aprila 1830. Prvi zvezek je izšel v 600 izvodih in dosegel zanimanje med domačimi izobraženci, kar je bil tudi namen Krajnske čbelice. Prvi zvezek je bil tiskan v [[bohoričica|bohoričici]].
 
===Drugi zvezek (1831)===
Po uspehu prvega zvezka so se čbelici pridružili še [[Jurij Grabner]], [[Jožef Evgen Kovačič]] in [[Janez Cigler]]. 10. marca [[1831]] je Kastelic dvorni urad na [[Dunaj|Dunaju]] zaprosil za natis drugega zvezka Krajnske čbelice. 2. aprila je Schmidburh prejel pismo, v katerem so ga obveščali, naj se naslednje prošnje za natis pošiljajo na deželni urad. Drugi zvezek je bil natisnjen 31. maja 1831 v nakladi 600 izvodov. Tudi ta izdaja je bila dobro sprejeta med izobraženci, nasprotovanje je bilo namenjeno Prešernovi [[Nova pisarija|Novi pisariji]], predvsem s strani duhovščine. V zvezku je bil poleg pesmi prej naštetih avtorjev objavljen tudi [[Valentin Vodnik|Vodnikov]] [[Moj spominek]].
 
===Tretji zvezek (1832)===
Prošnjo za natis je Kastelic izdal 26. decembra [[1831]]. Ljubljanski gubernij jo je obravnaval 14. januarja [[1832]], za cenzorja so določili Matijo Čopa, ki je zvezek dobil 3. februarja. Pet dni kasneje je oddal poročilo, kjer je zapisal, da na podlagi prejšnjih izdaj nima pomislekov za izdajo tretjega zvezka Krajnske čbelice. Kastelic je dovoljenje za natis ljubljanskega gubernija dobil 10. marca.
 
V tem času je Prešeren hotel med svojim bivanjem v [[Celovec|Celovcu]] pridobiti še Korošce, vendar brez uspeha.
 
V tem zvezku je cenzura že črtala dela, predvsem Prešernove zbadljive pesmi (npr. [[Apel in čevljar]]). Po nasvetu Kastelica in Čopa se je Prešeren odločil, da soneta in še nekaj pesmi v Krajnski čbelici ne objavijo. Zvezek je tako obsegal pesmi Prešerna, Kastelica, ljudske pesmi iz osebne zbirke Andreja Smoleta in pesmi [[František Ladislav Čelakovski|Františka Ladislava Čelakovskega]]. Kastelic je hotel uvesti tudi nove pravopisne reforme, kar pa je po nasprotovanju Prešerna opustil.
 
12. aprila 1832 je izšel tretji zvezek Krajnske čbelice, ponovno v nakladi 600 izvodov.
 
===Četrti zvezek (1834)===
V času nastajanja je iz kolektiva izstopilo kar nekaj ustvarjalcev: [[Blaž Potočnik]], Jurij Grabner, Ignacij Holzapfel in Janez Cigler, predvsem zaradi Prešernovih zbadljivih pesmi in sporov z urednikom. Kolektivu se je na novo pridružil le [[Mihael Tušek]].
 
V času pred izdajo četrtega zvezka je Krajnska čbelica dobila priznanje tudi v tujini. Pohvalo je v češkem časopisu napirednapisal Čelakovski, Čop jo je kasneje opremil s svojimi opombami, jo prevedel v [[Nemščina|nemščino]] in jo objavil v časopisu [[Illyrisches Blatt]]. V tem času je naraslo tudi nasprotovanje duhovščine Krajnski čbelici.

Pred izdajo prošnje za natis četrtega zvezka se je Čop zaradi politične moči nazadnjakov odločil črtati ljudske pesmi iz Smoletove zbirke, kasneje pa tudi Prešernovo balado [[Ponočnjak]]. 23. marca je ljubljanski gubernij izdal odredbo, ki je dovolila natis predzadnjega zvezka Krajnske čbelice, vendar so kasneje dosegli, da gre zvezek pred natisom ponovno na Dunaj na pregled cenzure. 16. aprila so zvezek poslali na Dunaj k cenzorju Kopitarju, ki je po pregledu zahteval, naj zvezek preuredijo in ponovno predložijo lokalni cenzuri, s čimer je Kastelic odlaševal. Prošnjo za natis je poslal 8. januarja 1834. Cenzura je nekaj pesmi črtala, vendar jih je Kastelic nadomestil. Četrti zvezek je izšel v nakladi 1000 izvodov in naj bi poleg poezije vseboval tudi [[proza|prozo]], kar pa se ni zgodilo.
 
===Peti zvezek (1848)===