Prva svetovna vojna: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika Dokazi1234567890 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Jssmrenton
Oznaka: vrnitev
m →‎Italijanska fronta: dodana vejica na primernem mestu
Vrstica 95:
[[23. maj|Triindvajsetega maja]] [[1915]] se je tako med Italijo in Avstro-Ogrsko odprla nova 600 km dolga t. i. Italijanska fronta, ki je potekala od tromeje med [[Švica|Švico]], [[Italija|Italijo]] in Avstro-Ogrsko prek [[Tirolska|Tirolskih]] [[Dolomiti|Dolomitov]], [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]], [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], ob reki [[Soča|Soči]] do njenega izliva v [[Jadransko morje]]. Visokogorski del fronte znaša okoli 450 km, boji na tem odseku so potekali na višinah večjih od 3.000 m, na [[ledenik]]ih, ozkih soteskah in grebenih. Zaradi zahtevnih gorskih razmer se je kmalu izkazalo, da je največji sovražnik vojakov kar narava sama. Ta del fronte postane znan kot t[[Tirolska fronta|irolska fronta]]. Od [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] naprej ob reki [[Soča|Soči]] pa se začne [[soška fronta]]. Boji na tej fronti sicer niso potekali na tako visoko kot na tirolski, je pa imelo to bojišče nekaj svojih specifičnih značilnosti, ki so onemogočale klasični način bojevanja.
 
Italijanska vojska si je na začetku vojne zadala visoke cilje, osvojitev J[[Južna Tirolska|užne Tirolske]], [[Gorica|Gorice]], [[Trst]]a ter hitri preboj v [[Ljubljanska kotlina|ljubljansko kotlino]]. Vendar pa se je že v prvih dneh spopadov proti maloštevilni in slabo oboroženi Avstro-Ogrski armadi izkazalo, da so ti cilji popolnoma nedosegljivi, zato se je kmalu razvila pozicijska vojna. Na soški fronti je v dveh letih in pol ena za drugo sledilo enajst italijanskih ofenziv, ki niso bistveno spremenila položaja. Izjema je bila le šesta soška bitka, v kateri se Italijanom posreči zavzeti Gorico. Zaradi preobremenjenosti avstro-ogrske armade, ki se je borila na v[[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|zhodni fronti]] in s[[Solunska fronta|olunski fronti]], je ta izvajala le obrambne operacije. Izjema je bila majska ofenziva leta 1916 na Južnem Tirolskem, kjer se je Avstrijcem skoraj posrečilo prebiti italijansko fronto. Zaradi težav na vzhodni fronti pa so bili Avstrijci ofenzivo julija prisiljeni prekiniti. Medtem pa so se razmere v Avstro-Ogrski tako materialno kot tudi politično vidno poslabšale. V drugi polovici leta [[1917]] je kazalo, da se bo fronta vsak čas sesula, zato so Nemci in Avstrijci pripravili ofenzivo, ki bi Italijane pregnala do reke Tilment ter jih tako izločila iz velike vojne. [[24. oktober|Štiriindvajsetega oktobra]] [[1917]] so Nemci in Avstrijci sprožili 12. soško bitko, znano tudi kot čudež pri Kobaridu, s katero so prebili italijanski pozicijski sistem med [[Bovec|Bovcem]] in [[Kobarid]]om. Po treh dneh bojev se je poražena italijanska vojska v paniki in neredu umaknila za reko [[Piava|Piavo]] kjer si je ob pomoči zahodnih zveznikov opomogla ter postavila novo obrambno črto. Fronta se je nato kljub številnim avstrijskim napadom ustalila na reki Piavi vse do bitke pri Vittorio Venetu, oktobra 1918, v kateri je bila avstro-ogrska vojska poražena. Premirje je bilo podpisano [[3. november|3. novembra]] 1918 v Villi Gusti v bližini Padove.
 
=== Vojna v kolonijah ===