Melišče: Razlika med redakcijama

dodanih 1.291 zlogov ,  pred 3 leti
dodano
(odstr. IW)
(dodano)
[[Slika:Stenarska vratca.jpg|thumb|right|250px|Melišče pod Stenarskimi vratci]]
[[Slika:TalusConesIsfjorden.jpg|thumb|250px|Melišča na otočju [[Spitsbergi]]]]
'''Melišče''' je nasipališče oz. krušišče ob vznožju skalne stene ali strmega pobočja. Je z [[rastline|vegetacijo]] pretežno neporaslo pobočje z [[naklon]]inakloni 25° do 40°<ref>12. zborovanje slovenskih geografov, Kranj-Bled, 1981, str.147-154, Melišča v Kamniško-Savinjskih Alpah, Drago Kladnik</ref> in je opredeljeno kot poseben habitatni tip. Nastane s kopičenjem kamnitega drobirja, ki zaradi mehaničnega [[preperevanje|preperevanja]] [[kamenina|kamnin]] in nestabilnega zemljišča pada s sten. Na melišča vplivajo [[podnebje|podnebni]] elementi, sestava kamnin, vpad skladov in [[voda]]; melišča pa vplivajo na vodne razmere v njih samih in v celotnih porečjih.
 
== Nastanek in razvoj melišč ==
Kjer je velika stenovitost, so ugodni pogoji za nastanek melišč, kjer pa je majhna, so pogoji slabi ali pa jih sploh ni. Nagnjenost pobočja mora biti takšna, da se na njem zadrži gruščnati material. [[Naklon]] melišča je odvisen od naklona podlage, na katero se odlaga gradivo.
 
Na kamnine delujeta tako fizikalno in kemično preperevanje in se medsebojno dopolnjujeta.
 
=== Mehanično razpadanje ===
* Material se odstranjuje s pobočij s [[Hudournik (vodovje)|hudourniškemhudourniškim]] odnašanjem izpod vznožja melišča in s samim vplivom [[dež]]evnice in [[sneg|snežnice]], ki odnašata s seboj droben material.
* Temperaturno kolebanje povzroča tako temperaturno kot zmrzalnozmrzlinsko preperevanje, pri čemer je največkrat začetnik in pospeševalec prav zmrzal.
* [[Veter]], ki je eden izmed vzrokov za nastajane melišč, nima tako velikega vpliva kot [[temperatura]]. Veter sproža v globinoraznaša s sten v globino posamezne preperele delce. Prav tako povzroča premikanje delcev na samem melišču.
* Na melišča vpiva tudi živi svet. Obiskovalci pospešujejo padanje kamenja s sten. S tekom po melišču premešajo gradivo ter tako vplivajo na njegovo sortiranost. Na ta način se ohranjajo v nižjih legah mnoga manjša melišča, ki bi se sicer fosilizirala. Divjad vpliva na melišče bolj ploskovno. Vpliv ni tako izrazit in opazen na prvi pogled.
 
== Oblika melišč ==
V osnovi ločimo dva tipa melišč<ref>Proteus, št. 53 (1990-1991), str. 299-303, Dvojno življenje melišč, Ivan Gams</ref>:
* Podstensko melišče, v katerih se zbira v stenah odkrušeno in odpadlo kamenje. Debelejše kamenje se kotali dalje, tako da je grušč na spodnjem robu debelejši. Značilen je enak naklon površja, ki je blizu nasipnega naklona, ki nastaja na [[stožec|stožcu]] nesprijetega kamenja, ki se nasipava z vrha. Naklon je med 29º in 33º, odvisno od debeline in robatosti kamenja. V [[Slovenija|Sloveniji]] so tovrstna melišča značilna za najvišje predele [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniških Alp]], kjer so stene tako nizke, da v njih še niso nastali izraziti [[kamin]]i. Pojavljajo se tudi pod stenami z največjimi relativnimi višinami, ko se vpliv kaminov zaradi velike površine, s katere pada kamenje, popolnoma izgubi.
* Podžlebno melišče ima manjši naklon in je bolj raznolikraznoliko. V [[žleb]]ovihžlebovih in jarkih se nabirazaradi plazov pozimi nabirata sneg plazov in grušč iz ostenja, ki se prikotali po žlebovih. Če je na melišču sneg mehak, obtiči grušč na vrhu., Popo trdem snegu pa se razsuje daleč naokoli. PomladiSpomladi, ko se snežne padavine spremenijo v deževne, imajo v žlebu nastali hodournikihudourniki na vrhu melišča precejšno [[erozija|erozijsko]] moč. Vrezujejo korita vV sneg in v gruščnato podlago vrezujejo korita.
 
Melišča pogosto prehajajo v hudourniške vršaje. Mejo pa lahko razmejimo glede na naklon, saj lahko pride gradivo v področje majhnega naklona le s pomočjo hudournikov in blatnih [[Zemeljski plaz|plazov]]ov, pa čeprav gre za direktno nadaljevanje melišča. Nahajajo seSo v nižjih legah, poglavitna razlika z oziromglede na meliščamelišče pa je v tem, da je gruščnato gradivo sekundarno transportirano. Ustvarja jih pretežno vodni transport. Nastajajo med obdobji hudih nalivov ali po intenzivnem taljenju snega pri čemer se tvorijo značilni nasipi.
 
== Živalstvo in rastlinstvo ==
[[Slika:Melisce Begunje Zijavka 08.JPG|thumb|150px|right|Melišče blizu [[Grad Kamen|gradu Kamen]] pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah na Gorenjskem]]]]
=== Rastlinstvo ===
ŽivaAktivna melišča so praviloma brez izrazite vegetacije, ko pa le-ta prevlada nad gruščem in gradivo veže med seboj, lahko govorimo o fosilnih meliščih. Na višinah od 1800 do 2000 m zasledimo zeliščno vegetacijo. Rastje je slabo zakoreninjeno. V višinah nad 2000, izgine tudi tovrstno rastje, med gruščem pa se pojavljajo [[mah]]ovi in [[lišaj]]i, višje pa le še lišaji.
 
Na meliščih v višini 1500-2000m1800 m, kjer je izrazito preperevanje izrazito ter tvorba [[prst (pedologija)|prsti]] boljša, se pojavlja intenzivnointenzivnejše zaraščanje. Za nastanek prsti so pomembne pionirske rastline na spodnji meji melišč.
 
Melišča so na osnovi Direktive o habitatih uvrščena v območja [[Natura 2000]]. Vegetacijske pasove na meliščih lahko razdelimo na pet glavnih pasov:
*rušje (''primus mungo'') - rušju, ki prevladuje, se pridružijo še druge grmovne ((različne vrbe (''Salix spp.'') in kranjska kozja češnja (''Rhamnus fallax'')) in drevesne vrste (smreka (''Picea abies''), in macesen (''Larix dexidua'')). Zeliščno plast sestavljajo alpske trave in šaši ter dlakavi sleč (''Rhododendron hirsutum'').
*gosta prerast - tla so prekrita med 50 in 100% z alpskimi travišči (prevladuje bilnica ''Festuca spp.'' ter šaši ''Carex spp''); melišča so v tem pasu najmanj aktivna.
*redka prerast - tla so prekrita med 20 in 50 %, melišča so bolj aktivna, prevladujejo trave in šaši in posamezne cvetoče in druge rastline.
*posamezne rastline - pokritost tal je manjša od 20%, značilna je odsotnost trav in šašev.
*neporaslo površje - je običajno največji del površine melišča ker gre za najbolj aktivni del. Pojav rastlin je posamezen in redek.
 
=== Živalstvo ===
Od večjih živali najdemo na meliščih [[gams]]e, [[kozorog]]e ...
 
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Scree}}
*[http://geomix-dmgs.weebly.com/ GEOmix]
 
[[Kategorija:Gorništvo]]
45.064

urejanj