Kurunta: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladar | type = monarh | name = Kurunta | succession = Kralj Hetitov | image = | caption = | reign = okoli 1209 pr. n. št.<br>... |
življenje |
||
Vrstica 20:
'''Kurunta''' ([[klinopis]]no 𒀭𒆗 dLAMMA, [[Luvijščina|luvijsk]]o Kurunta, [[Hetitščina|hetitsk]]o Ulmi-Teššup ali Ulmi-Tešub)<ref>Bryce, Trevor. ''The Kingdom of the Hittites'', 2005. str. 270-271.</ref> je bil kralj [[Hetiti|Hetitskega imperija]] (Novo kraljestvo), ki je vladal v 13. stoletju pr. n. št. Bil je sin [[Muvatali II.|Muvatalija II.]] in bratranec [[Tudhalija IV.|Tudhalije IV.]]
==Ime==
Ime je dobil po [[Anatolija|anatolskem]] zaščitniškem božanstvu, v pozni [[Bronasta doba|bronasti dobi]] pogosto povezanim s samci divjih živali.
==Življenje==
Med glavne vire o Kuruntovem življenju spadata dva sporazuma med [[Hatuša|Hatušo]] in [[Tarhuntaša|Tarhuntašo]], omenjena v tako imenovanem Tatavalavovem pismu, številni pečati in skalni napisi.
Muvatali II. je Kuruntovo vzgojo prepustil svojemu bratu [[Hatušili III.|Hatušiliju III.]] na njegovem dvoru. Hatušilijev sin [[Tudhalija IV.|Tudhalija]] v svojem sporazumu s Kurunto omenja, da so se med njima spletle trdne prijateljske vezi.
Pomemben dogodek v Muvatalijevem vladanju, ki je verjetno močno vplival na Kuruntovo kasnejše življenje, je bila selitev hetitskega dvora v Tarhuntašo v južni osrednji [[Anatolija|Anatoliji]].
V bojih za prestol med Muršilijem III. in Hatušilijem III. je Kurunta stopil na Hatušilijevo stran in bil zato bogato nagrajen: Hatušili ga je po prihodu na prestol imenoval za [[vazal]]nega kralja Tarhuntaše, nekdanje prestolnice njegovega očeta. V tem sporazumu se omenja kot Ulmi-Tešub. Na večini tarhuntaškega ozemlja so takrat vladali lukanski ([[Likija|likijski]]) osvajalci s podporo iz Ahijave ([[Ahaja]]). Tarhunta se je zato med vladanjam Hatušilija III. ukvarjal predvsem s postopnim osvajanjem izgubljenega ozemlja.
Na bronasti tablici, odkriti v Hatuši, je sporazum med Hatušilijem IV. in Kurunto o ponovni podelitvi suverenost nad Tarhuntašo. V času podpisa sporazuma je Turhunta še vedno aktivno osvajal zahodno Anatolijo in pričakovano osvojil Parho ([[Perga]] v [[Pamfilija|Pamfiliji]]). Sporazum je zelo pomemben za sodobne zgodovinarje, ker rešuje številne nesporazume v zvezi z anatolsko geografijo bronaste dobe. Sporazum kot tak je odlično ohranjen in spada med redke in dragocene starine.
Zgleda, da Kurunta ni bil zadovoljen s svojim vazalnim položajem in se je v nekem trenutku začel naslavljati z 'veliki kralj'. Kot kak je omenjen na svojih pečatih in skalnem napisu v [[Hatip]]u na obrobju [[Konya|Konye]]. Pečate so odkrili v sami Hatuši, bronasta tablica s sporazumom pa je bila namerno zakopana pod tlakovano ploščadjo v bližini južnih Sfinginih vrat.
Na splošno velja, da je Kurunta [[Uzurpator|uzurpiral]] prestol Tudhalije IV. ali njegovega naslednika Arnuvande III., vendar mnenja o tem niso enotna. Domnevalo se je tudi, da je Kurunta preprosto razglasil svojo neodvisnost od hetitskih velikih kraljev in da je bila Tarhuntaša vsaj nekaj časa sposobna braniti svojo neodvisnost.
[[Hieroglif]]ski luvijski napis na zidu južne hatuške [[Nekropola|nekropole]] omenja napad [[Šupiluliuma II.|Šupiluliume II.]], sina Tudhalije IV., na Tarhuntašo. V tem času je v Tarhuntaši vladal kralj Hartapu, sin velikega kralja Muršilija III. in zato Kuruntov nečak.<ref> Trevor Bryce. ''The World of the Neo-Hittite Kingdoms: A Political and Military History''. Oxford, New York 2012, str. 21 f., 29, 145.</ref>
==Sklici==
| |||