Občina Lendava: Razlika med redakcijama

Temelj nove upravne ureditve po letu 1848 so postale občine, katere so dobile podlago za nastanek s »provizoričnim zakonom o občinah« dne 17. 3. 1849. Šlo je za krajevne občine, ki pa so bil sestavljene iz več katastrskih občin. Prekmurje je bilo v času nastajanja občin v letu 1850 razdeljeno na dve županiji z okraji. Tako je okraj [[Murska Sobota]] pripadal Železni županiji s sedežem v [[Szombathely|Szombathelyju]], okraj Lendava pa županiji Zala s sedežem v [[Zalaegerszeg|Zalaegerszegu]]. V županiji Zala je bilo v obdobju 1790 in 1848 šest okrajev: Tapolca, Szántó, Kapornak, Egerszeg, Lövő in Muraköz. Leta 1849 je prišlo do spremembe, in sicer pustili so okraje Egerszeg, Tapolca in Nagykapornak ter poleg teh ustanovili tri nove: [[Dolnja Lendava|Dolnjo Lendavo]], Sümegy in Nagykanizso. Sedež vsakega okraja je bilo mesto, ki je imelo največ prebivalcev in se je nahajalo na stičišču pomembnih prometnic.

 

 

Zakon o občinah je Madžarska sprejela leta 1871. Glede na pravni status so obstajale male občine (madžarsko: kisközség), velike občine (madžarsko: nagyközség) in mesta z urejenim svetom oz. magistratom (madžarsko: rendezett tanácsú városok). Male občine zaradi svoje gospodarske šibkosti niso mogle same izvrševati svojih nalog, niso imele svojega notarja in tajnika, ampak so se z drugimi malimi občinami povezovale v notarišije, ki so vzdrževale skupnega notarja. Notarišije so bile bili posebnost v madžarskem delu monarhije.