Ernst Mally: Razlika med redakcijama

'''Ernst Mally''' (1879–1944) je bil [[Avstrijci|avstrijski]] '''[[filozof]] in [[logik''']]. Najbolj znan je zaradi razvoja '''Meinongove teorije predmetov''' in deontične logike, to je [[logika]], ki se ukvarja s konceptom morati in je obvezno. Bil je prvi filozof, ki je postavil zakone deontične logike. Mnogo filozofov sicer trdi, da je v njegovi teoriji veliko napak in nedoslednosti, a je bil to vseeno velik podvig, katerega pravo vrednost so odkrili šele nedavno. Izkazalo se je namreč, da večina njegovih aksiomov in izrekov drži, nekatere pa je bilo potrebno le malo popraviti. Prav tako je prispeval k razvoju Meinongove teorije predmetov. [[Alexius Meinong]] je bil namreč Mallyjev profesor na šoli v [[Gradec|Gradcu]]. Mally ni le razširil Meinongove teorije, temveč jo je nadgradil, postavil nove koncepte.

Ernst Mally se je rodil 11. 10. 1879 v [[Kranj|Kranju]], ki je bil takrat pod [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko monarhijo]], danes pa je del [[Slovenija|Slovenije]]. Njegov oče je bil [[Slovenci|Slovenec]], zato se je Ernst prvotno pisal Mali (slovenski priimek), a se je kasneje preimenoval v Mally. Bil je namreč velik podpornik Nemcev in Avstrijcev, kar se je kazalo tudi v njegovem kasnejšem udejstvovanjupolitičnem v politikoudejstvovanju. Prav tako je imel na njegova kasnejša dela velik vpliv '''[[Nacionalsocializem|nacizem]]''', zavzemal pa se je tudi za '''[[pangermanizem''']]. Po smrti njegovega očeta leta 1888 se je z družino preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je leta 1890 začel obiskovati ljubljansko gimnazijo. Že pri teh letih je podpiral germanski nacionalizem in si želel priključitve [[Avstrija|Avstrije]] z Nemčijo[[Nemčija|Nemčiji]]. Leta 1898 je zaključil gimnazijo in se istega leta preselil v Gradec, kjer se je vpisal na fakulteto za filozofijo, študiral pa je še matematiko in fiziko. Sčasoma pa se je začel zanimati za logiko. Doktoriral je leta 1903 z delom Raziskava v teoriji predmetov v merjenju. Njegov mentor je bil [[Alexius Meinong]], s katerim je kasneje še veliko sodeloval.

Po vojni se je zaposlil na [[Univerza v Gradcu|univerzi v Gradcu]], kjer je leta 1925 nadomestil svojega nekdanjega profesorja in mentorja Meinonga. Na univerzi je delal vse do leta 1942, ko se je upokojil. Umrl je dve leti kasneje, 8. 3. 1944.

Stavek !A ↔ A naj bi pomenil: Če in samo če !A, potem A. V Mallyjevem sistemu to pomeni resničnost in neresničnost hkrati, kar privede do nelogičnosti. To je prvi pokazal [[Karl Menger]], kasneje pa še '''Morscher''' in '''Lockhorst''', a je hkrati slednji rekel, da je kljub nekaterim napakam MallyevaMallyjeva logika vredna popravkov, ne pa prezira.

===MallyeviMallyjevi aksiomi===

* I. ((A f B) & (B → C)) → (A f C)

* II. ((A f B) & (A f C)) → (A f (B & C))

* III. (A f B) ↔ !(A → B)

* IV. ∃U !U

* V. ⌐(U f ∩)

* I. Če A zahteva B in če B potem C, potem A zahteva C.

II.* ČeIII. A zahteva B če in samo če A zahtevaje Cres, potemda če A, zahtevapotem B in C.

Primer tega je drugi izrek, ki pravi: (A f Λ) ↔ ∀M (A f M), pri čemer M predstavlja neko spremenljivko. Mallyjeva interpretacija tega izreka je: "Če A zahteva B in B ni resničen, potem A zahteva vsako stanje" (Mally 1926, pstr. 21), karčesar pa drugi izrek nikakor ne pravi drugi izrek in z njim nima nikakršne povezave. Mallyjeva interpretacija tega izreka bi prej ustrezala izreku (A f B) → (⌐B → (A f C))

Naslednji primer je aksiom številka 7: !P → !V, pri čemer je P neka trditev, V pa pomeni Verum -– resnico. Mally izrek interpretira kot: "Če je nekaj zahtevano, potem je vse zahtevano." (Mally 1926, pstr. 28) Vendar se spet interpretacija izreka in sam izrek ne ujemata popolnoma.

* 1904: Untersuchungen zur Gegenstandstheorie des Messens v delu Untersuchungen zur Gegenstandstheorie und Psychologie