Josip Korošec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
 
Vrstica 3:
 
== Življenjepis ==
Korošec je leta 1936 [[diploma|diplomiral]] na [[Beograd|beograjski]] [[filozofija|filozofski]] [[fakulteta|fakulteti]] iz [[klasična filologija|klasične filologije]] in se nato specializiral v [[Praga|Pragi]] kjer je 1939 na [[Karlova univerza v Pragi|Karlovi univerzi]] tudi [[doktorat|doktoriral]] z disertacijo ''Ljubljansko barje v prazgodovini''. Od leta 1939 do 1945 je bil [[kustos]] Zemaljskega muzeja v [[Sarajevo|Sarajevu]], do 1947 Mestnega muzeja na [[Ptuj]]u, od 1947 saprva izredni nato od 1951 pa [[profesor|redni profesor]] za prazgodovinsko in staroslovansk arheologijo na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti]] (FF). V študijskem letu 1952/1953 je bil [[dekan (šolstvo)|dekan]] FF v Ljubljani, od 1948 dopisni član [[JAZU]] (zdaj [[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti|HAZU]]) v [[Zagreb]]u, od 1954 dopisni član arheološkega inštituta v Berlinu, od 1960 inštituta za [[Prazgodovina|prazgodovino]] in [[Protozgodovina|protozgodovino]] v Firencah. Bil je ustanovitelj in prvi profesor prazgodovinske in staroslovenske katedre na Arheološkem oddelku FF v Ljubljani, pri njem so doktorirali mnogi poznejši vodilni [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] arheologi. Prof. Korošec je bil leta 1948 začetnik Sekcije za arheologijo [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] (sedaj [[Inštitut za arheologijo (ZRC SAZU)|Inštitut za arheologijo]]), ustanovitelj ''Arheološkega vestnika'' (1950), prve in vodilne slovenske arheološke revije in bil 10 let njen [[urednik]]. Prof. Korošec je s svojim delom slovensko arheologijo po letu 1945 organiziral in postavil na nove temelje ter bil vse do smrti njen vodilni predstavnik.
 
== Delo ==