Kitajska književnost: Razlika med redakcijama

Razmah je doživela tudi privzdignjena lirika, ki je med maoistično fazo Ljudske republike komajda še obstajala. Posebej naj se omeni tako imenovano „megleno poezijo“ (朦胧诗 - Ménglóng Shī), ki je izrazila znatno nelagodje nad družbenimi razmerami. Najprej je krožila samo v zasebnih natisih in v zakotnih, pollegalni časopisih. Prvo pesem te stilne smeri, ki je pokazala pot, je leta 1979 zložil Běi Dǎo (北岛, *1949) in nosi naslov Odgovor (回答 – huídá). Nadaljnja znana predstavnika meglene poezije sta denimo še Gù Chéng (顾城, 1956–1993) und Shū Tíng (舒婷, *1952).

 

 

Sedanja kitajska literatura ne obsega samo del pisateljev in pesnikov iz Ljudske republike Kitajske, pač pa tudi dela iz Tajvana ter kitajska dela iz Singapurja, drugih jugovzhodnih azijskih držav ter iz prekomorskih držav. Da sta do sedaj samo dva Kitajca prejela Nobelovo nagrado za literaturo (Gao Xingjian v letu 2000 in Mo Yan v letu 2012), priča o še vedno omejeni kulturni izmenjavi med vzhodom in zahodom.