Python (programski jezik): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 26:
'''Python''' je [[interpreter|tolmačitveni]] [[programski jezik]], ki ga je ustvaril [[Guido van Rossum]] leta [[1990 v znanosti|1990]]. Jezik je dobil [[ime]] po priljubljeni angleški [[televizijska nanizanka|televizijski nanizanki]] ''[[Leteči cirkus Montyja Pythona]]'' (''Monthy Python's Flying Circus''). Python ima popolnoma dinamične [[podatkovni tip|podatkovne tipe]], samodejno upravlja s [[pomnilnik]]om in podpira funkcionalno, imperativno oziroma proceduralno, strukturirano in objektno orientirano računalniško programsko paradigmo. Zaradi dinamičnih podatkovnih tipov je podoben jezikom [[Perl]], [[programski jezik Ruby|Ruby]], [[Scheme (programski jezik)|Scheme]], [[Smalltalk]] in [[Tcl]]. Razvili so ga kot odprtokodni projekt, ki ga je upravljala neprofitna organizacija [[Python Software Foundation]]. Python se v glavnem uporablja za računalniško analitiko in razvijanje internetnih aplikacij.
 
Python uporablja različna orodja za različne tipe razvijanja aplikacij, za Grafični Uporabniški Umesnik oziroma GUI ima vsaj tri različna orodja, ta orodja med najbolj pogostimi so: [[Kivy]], [[PyQt]], [[PySide]], [[Pygame]], [[PyForms]], [[tkInter]]. Python ima tudi orodja za razvijanje internetnih aplikacij med najbolj pogosto uporabljena sodijo: [[Django]], ki ima svojo posebno knjižnico in deluje večinoma v relaciji zs podatkovno bazo, [[Bottle]], [[Flask]], [[Tornado (Orodje)]], [[web2py]] in [[Jade]]. Večina teh orodji je že nameščena, če uporabnik uporablja Integrirano Razvijalsko Okolje oziroma IDE. Python pa ima tudi orodja za analitiko in razvijalce programske opreme. Med najpogostege uporabljena orodja za analitiko spadajo: [[SciPy]], [[Pandas]] in [[IPython]]. Za razvijanje programske opreme pa se uporabljajo predvsem naslednja orodja: [[Buildbot]], [[Trac]] in [[Roundup]]. Uporabljajo se tudi orodja za skrbništvo sistema kot na primer: [[Ansible]], [[Salt]] in [[OpenStack]].
 
== Program Pozdravljen svet ==
Vrstica 173:
tabela_ocen = {"Miha":4, "Jure":2, "Jaz":5, "Nekdo":1, "Maja":4, "Nina":3} """ to je dictionary vsebuje key and value. Key so v tem primeru imena, vsako ima svojo oceno torej value. Torej tuple ima key=string in value=intiger podatke."""
 
# vse podatke lahko izpišemo zs print funkcijo
print(znamke)
print(vse)
Vrstica 228:
 
print("Tvoje ime je " + y)
print("Star si {}".format(k)) # intiger tipe vedno formatiramo saj se jih ne more konkatinirati zs string, razen v primeru prevoda podatkovnega tipa.
</source>
 
== Pogojni stavki in nested zanke ==
Pogojni stavki se uporabljajo predvsem za zastavljanje pogojev skozi katere mora neka vrednost priti, da se nekaj izvaja. Izraža se jih zs keyword-i <code>if</code>, <code>elif</code> in <code>else</code>. Nested zanka pomeni praktično zanka v zanki oziroma več pogojev v pogoju.
<source lang="python">
# primer if-elif-else stavka
Vrstica 338:
Funkcije se uporabla zato da, se ne piše dvojno in zato, da lahko nekaj naredijo.
Funkcije lahko vrenjo določeno vrednost ali pa se samo uporabijo, imajo parametre, če se definirane v razredu se imenujejo metode.
Vedno jih začnemo zs keyword <code>def</code>, razen v primeru neznane funkcije <code>lambda</code>.
<source lang="python>
def Seštej(x, y):
Vrstica 486:
class U(Z, A):
def __init__(self, m1, m2):
super(Z, U, A, self).__init__(m1, m2) # klic superkonstruktorja zs parametri
 
# primer nelogičnega oziroma nepravilnega razreda