Kartuzijanski samostan Bistra: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
m | coordinates = <!-- WD --> AWB
Vrstica 4:
| caption = Eden od izvirov Ljubljanice pri gradu Bistra
| locmapin = Slovenija
|coordinates = <!-- WD -->
| lat_degrees = 45
| lat_minutes = 56
| lat_seconds = 47.02
| lat_direction = N
| long_degrees = 14
| long_minutes = 19
| long_seconds = 59.83
| long_direction= E
| location = [[Bistra, Vrhnika|Bistra]]
| area =
Vrstica 31 ⟶ 24:
'''Kartuzijanski samostan Bistra''' ali '''Kartuzija Bistra''', [[latinščina|latinsko]] Domus Vallis jocosae, je bila ustanovljena kot tretja [[kartuzija]] na [[Slovenija|Slovenskem]]. Ustanovil jo je leta [[1255]] [[Bernard Spanheimski]] skupaj s svojim sinom Ulrikom III. Spanheimskim, takratnim [[Koroški vojvode|koroškim vojvodo]]. Stoji na jugozahodnem robu [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]], v [[občina Vrhnika|občini Vrhnika]]. Danes se v stavbi nahaja [[Tehniški muzej Slovenije]].
 
To je bila prva kartuzija na [[Kranjska|Kranjskem]] in poleg [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičke kartuzije]], [[Kartuzija Jurklošter|Kartuzije Jurklošter]] in [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Kartuzije Pleterje]] ena izmed štirih kartuzij na Slovenskem. Sprva se je imenovala »Vesela dolina« (''Vallis iocosa'') oziroma po [[nemščina|nemško]] tudi ''Freudental'', nato po bližnji Borovnici, šele konec 15. stoletja pa se je pojavilo ime Bistra. Leta 1260 je samostan dobil ustanovno listino, ki jo je izdal Bernardov sin, [[Ulrik III. Spanheimski|Ulrik III.]]
 
[[Papež Aleksander IV.]] pa je predhodno (leta 1257) že dodelil samostanu dva papeška privilegija, s katerima je zagotovil nemoteno delovanje samostana. Poznejši papeži in posvetni vladarji so samostanu nato primarno potrjevali stare pravice oziroma jim dodeljevali nove ali pa jim dodeljevali še posestva. Eno pomembnejših privilegijev je bila oprostitev [[Mitnina|mitnine]] na življenjske potrebščine. Zaradi tega se je Bistra zelo širila in tako je začela odkupovati tudi tuja posestva, med drugim tudi od Žičke kartuzije. Prva polovica 14. stoletja predstavlja višek delovanja samostana. Tako je tudi uspevalo predvsem delovanje samostanske knjižnice, kjer so ustvarjali številne prepise in izvorna dela. V letih 1364 in 1382 sta samostan prizadela dva večja požara, s čimer se je pričelo počasno propadanje samostana.
Vrstica 63 ⟶ 56:
{{Kartuzije v Sloveniji}}
{{Kulturni spomeniki dp SLO}}
 
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Kartuzije v Sloveniji]]
Vrstica 69 ⟶ 64:
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1255]]
[[Kategorija:Bistra, Vrhnika]]
{{normativna kontrola}}