Grad Šoštanj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m | coordinates = <!-- WD --> AWB
Vrstica 4:
| caption =Grad Šoštanj, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] [[1681]] ]]
| locmapin = Slovenija
|coordinates = <!-- WD -->
| lat_degrees = 46
| lat_minutes = 22
| lat_seconds = 47.16
| lat_direction = N
| long_degrees = 15
| long_minutes = 2
| long_seconds = 53.65
| long_direction= E
| location = [[Šoštanj]]
| area =
Vrstica 29 ⟶ 22:
| občina = Šoštanj
}}
'''Grad Šoštanj''' tudi Pusti grad ([[nemščina|nemško]] ''Schonstein'') leži sredi strmega pobočja nad istoimenskim mestom [[Šoštanj]] v [[Občina Šoštanj|občini Šoštanj]] v zahodnem delu [[Šaleška dolina|Šaleške doline]] ob spodnjem toku reke [[Paka|Pake]]. Nemško ime gradu, po katerem je prirejeno tudi slovensko, v dobesednem prevodu pomeni lep kamen, torej lepi grad. Drugače je z domačim imenom Pusti grad, ki je pač nastalo šele potem, ko je bil grad že razvaljen oziroma opustel.
 
== Zgodovina ==
Vrstica 35 ⟶ 28:
[[Grad]] ali [[utrdba]] je bil najbrž zgrajen v 2. polovici [[12. stoletje|12. stoletja]] na fevdni posesti Šentpavelskega samostana, vendar graditelji niso znani. Šoštanjski vitezi so se v virih pojavili med letoma [[1189]] in [[1268]]. Šentpavelska fevdnika Eberharda in Hermana srečamo v Šoštanju leta [[1236]] kot priči salzburšega nadškofa. Ta rod Šoštanjskih je posest z gradom alodiral ter potem izumrl sredi [[13. stoletje|13. stoletja]]. Sam grad se v listinah izrecno omenja šele leta [[1318]] kot purch Schonstain. Grad in gospostvo sta bila tedaj alod Vovbrških, po mnenju Toneta Ravnikarja od približno [[1286]]. leta dalje, ko so prevzeli posest, ter gornjegrajsko in krško odvetništvo od Kraigov, prvotnih krških odvetnikov na tem področju. Vovbrški so utrdbo imeli v lasti do leta [[1322]], saj je po njihovem izumrtju Šoštanj pripadel svobodnim gospodom [[Žovneški gospodje|Žovneškim]], ki so ga leta [[1329]] zastavili sorodnikom Wallseejevcem. [[Celjski grofje]] so zadržali grad, gospostvo, šoštanjske fevde in trg vse do izumrtja leta [[1456]]. Za Žovneško-[[Celjski grofje|Celjske]] so grad upravljali njihovi kastelani. Leta [[1387]] je Šoštanj v zameno za [[Grad Krško|Krško]] in [[Grad Vipava|Vipavo]] dobila v preužitek vdova grofa [[Herman I. Celjski|Hermana I.]], [[Katarina Kotromanić|Katarina]]. Kot celjski upravnik gradu se leta [[1436]] omenja Jošt Vaist, nato trški sodnik Hieronim Voitländer.
 
V bojih s [[Habsburžani]] so Celjani sami delno porušili Šoštanj. Kasneje se še omenja Šoštanjski gradiščan, ampak le do začetka 16. stoletja, ko nastopi njegov propad. Leta 1470 cesar imenuje za oskrbnika urada Šoštanj in Kacenštajn svojega svetnika Andreja von Kraig.
 
 
== Zunanje povezave ==
{{Geopedia|F662:20_#T1008_b4_x508516.656_y140860.351_s14}}
 
 
== Viri ==
Vrstica 51 ⟶ 42:
== Glej tudi ==
* [[seznam gradov na Slovenskem]]
 
 
[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Šoštanj]]