Cekinov grad: Razlika med redakcijama

odstranjeni 3 zlogi ,  pred 1 letom
pravopis
m (| coordinates = <!-- WD -->)
(pravopis)
Na mestu sedanjega gradu je v 17. stoletju stal zidan [[dvor (zgradba)|dvor]]. Lastniki slednjega so bili bogati meščani: Sigmund Staer (do 1739), Luka Ravnikar (do 1742) in Jurij Marn (do 1752).<ref>[[Branko C. Šuštar]]: ''Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914'' ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana]], 1996), 15.</ref>
 
V prvi polovici 18. stoletja je lokacijo odkupil [[Leopold Karl Lamberg]], ki je tu leta 1752 dal postaviti baročni grad, domnevno po načrtih Johanna Georga Schmidta; grad je bil dokončan leta 1755.<ref name="uradni-list.si">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=35232 Uradni-list.si - Odlok o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena]</ref> Lamberg je okoli dvorca vzpostavil zemljiško gospodstvo ''Leopoldsruhe'', ki je obsegalo 3 in 1/3 [[huba|hube]] na [[Jama, Šiška|Jami]], na [[Ig|Ižanskem]], posestvo Bokalc ter osem [[kajža|kajž]] v Spodnji Šiški.<ref name="Branko C 1996">[[Branko C. Šuštar]]: ''Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914'' ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana]], 1996), 16.</ref> Po njegovi smrti in smrti njegovega sina je grad leta 1787 podedovala Ivana Lamberg, žena Leopoldovega sina, ki se je pozneje ponovno poročila sz madžarskim konjeniškim častnikom in jahalnim mojstrem Lovrom Szőgenyem. Ta je bil lastnik od leta 1793 dalje. Ljubljančani so njegov priimek poslovenili (Szőgenov - Cegenov grad) in od takrat je grad znan kot '''Cekinov grad'''.<ref>[http://www.burger.si/Ljubljana/Gradovi_Cekinov_grad.htm Burger.si - Cekinov grad]</ref> Slednji je tudi povečal posestvo z vključitvijo posestva Bokalc in [[dvorec Schönau, Ljubljana|dvorca Schönau]].<ref name="Branko C 1996"/>
 
V letih 1798 do 1809 je bil lastnik gradu tržaški guverner Pompej grof Brigido. Za njim ga je kupil [[Sigismund Pagliaruzzi|Sigismund Pagliaruzzi pl. Kieselstein]], eden prvih prostozidarjev na Slovenskem,<ref>{{SloBio|id=401335 |avtor=Kidrič, Francè |ime=Pagliaruzzi vitez s Kieselsteina, Sigismund |vir=SBL}}</ref> leta 1865 pa ga je odkupil ljubljanski trgovec [[Peter Kozler|Peter Kozler]] tudi avtor zemljevida ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'' iz leta 1853. Družina Kozler je z manjšimi težavami ostala lastnik do konca 2. svetovne vojne. Pri [[Pagliaruzzi]]jevih je nekaj časa kot domači učitelj stanoval tudi [[France Prešeren]].<ref name="uradni-list.si"/>
Leta 2002 je bil grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.<ref name="uradni-list.si"/>
 
Trenutno je Cekinov grad še vedno predmet [[denacionalizacija|denacionalizacije]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/kultura/dediscina/na-denacionalizacijo-cakajo-e-krizanke-cekinov-grad-sv-urh-baragovo-semeni-ce.html |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |title=Na denacionalizacijo čakajo še Križanke, Cekinov grad, Sv. Urh, Baragovo semenišče... |last=Jesenšek |first=Maša |date=22.4.2011 |accessdate=24.7.2017}}</ref>
 
== Arhitektura ==
{{Ljubljana}}
{{Kulturni spomeniki dp SLO}}
 
 
 
[[Kategorija:Dvorci v Ljubljani]]
247.261

urejanj