Oscar Wilde: Razlika med redakcijama

dodanih 107 zlogov ,  pred 1 letom
brez povzetka urejanja
m (vrnitev sprememb uporabnika 89.212.62.145 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno)
Oznaka: Vrnitev
{{Infopolje Oseba}}
'''Oscar Fingal O'Flahertie Wills Wilde''', [[Irci|irski]] [[pisatelj]], dramatik, umetnostni in literarni kritik, esejist in aforist * [[16. oktober]] [[1854]], [[Dublin]], Irska † [[30. november]] [[1900]], [[Pariz]], Francija.
 
Wilde je najpomembnejši avtor angleške [[dekadenca|dekadence]].{{cn}}
== Življenje ==
 
Otroška leta je preživel v rodnem [[Dublin]]u na Irskem. Mati je bila pesnica, oče pa [[zdravnik]]. Wilde je hodil v dobre šole in je bil materialno preskrbljen. Že v mladosti je bil zelo razgledan in se je zanimal za umetnost. Študiral je sprva na dublinski univerzi Trinity, nato pa še na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]]. Na Magdalen kolidžu sta bila njegova profesorja Walter Pater in John Ruskin. BilPoleg tega je bil tudi umetnostni in literarni proučevalec ter [[kritik]] in je pisal za različne angleške mesečnike.
 
Leta 1884 se je poročil s Constance Lloyd, s katero je imel dva sinova.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20090108025648/http://www.stjamespaddington.org.uk/history/oscar-constance-wilde.html|title=Saint James Paddington: Oscar & Constance Wilde|date=2009-01-08|accessdate=2017-11-11}}</ref>
 
Pokazalo se je, da Oscar Wilde ni zaverovanostal vzaverovan enoenemu smeržanru, temveč da je bil pisatelj širokega razpona. Ni obstalostal samo pri mladostnem pesnikovanju, ampak je znal pisati tudi dobro pripovedno [[proza|prozo]];. medMed zvrstmi je obvladal [[pravljica|pravljico]], [[novela (književnost)|novelo]] in [[roman]], [[komedija|komedijo]] in [[tragedija|tragedijo]] in nenazadnje tudi elegantno oblikovan [[esej]].
 
Wilde si je utrl pot med najvišje sloje družbe. Povsod je bil zelo cenjen in zaželen gost, tako kot so cenjene tudi njegove knjige tudi še danes. Njegova javna druženja z debatami so bila vedno polna cinične in inteligentne duhovitosti, prvovrstni in množično obiskovani dogodki za javnost, tudi v ZDA. Nedvomno je, skupaj z rojakom Bernardom Shawom, eden od najboljših in najbolj plodnih aforistov vseh časov. Zaradi istospolne zveze z Alfredom Douglasom (opisano v romanu ''Slika Doriana Graya''), so ga sodno preganjali, muin sodiliobsodili inter ga za dve leti poslali na prisilno delo v zloglasno kaznilnico. To se je zgodilo dve leti pred smrtjo, innakar so ga nato še izgnali v Francijo. Konec leta 1900 je zbolel za meningitisom in 30. novembra v Parizu umrl. Pokopan je na največjem pariškem pokopališču ''Pere LacahaiseLachaise'', njegov grob pa je med najbolj obiskanimi.
 
Eden od njegovih številnih aforizmov:
 
»Nesreča moških je, da nikoli ne postanejo čisto takšni, kot so bili njihovi očetje. Tragedija žensk pa je, da vedno postanejo takšne, kot so njihove matere.«
Brezimni uporabnik