Sečoveljske soline: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Pjero612 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Pjero612 (pogovor | prispevki)
Spremenil sem netočnosti definicij in poimenovanj. V glavnem strokovni tekst povezan s pridobivanjem soli
Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 46:
== Pridobivanje soli ==
[[Slika:Sečovlje-234887.jpg|thumb|left|250px|Kristalizacijski bazeni (cavedini/kavedini) na Leri (del Sečoveljskih solin)]]
Sol se pridobiva z zgoševanjemzgoščevanjem morske vode na 44ih oz. 66ih stopnjah. Zadnja stopnja izparevanja jepoteka kristalizacikskina bazenkristalizacijskih bazenih (kavedinkavedinih), kjer voda doseže nasičenost in se prične [[kristal|kristalizacija]]. [[Morska voda]] je speljana po kanalih "''Lidih"'' s pomočjo prostega pada, kar omogoča izrazita bibavica severnega jadrana, do "''Morarov''", večjih izparilnih bazenov v kristalizacijske bazene, ali pa ji pomagajo [[črpalka|črpalke]]. Na "''Fontaniggiah" Južnem delu solin,'' so vodo dvigovale [[solinska vetrna črpalka|črpalke na veter]] - "''pompe- vele"''. Na Leri, to je severni del solin, posodobljen v 20. stoletju na katerem se danes še prideluje sol, pa so [[Avstro-Ogrska|Avstrijci]] pred približno sto leti uvedli moderniziran postopek z uporabo dizelskidizelskih črpalk, ki so bile kasneje nadomwščenenadomeščene z električnimi. Ta postopek se bistveno razlikuje predvsem v delitvi dela, ki temelji na tovarniškem modelu dela z delitvijo nalog v postopku na različne specializirane poklice: vodarje, mizarje, pobiralce, itd.
 
Kristalizacijske bazene zgodaj pomladi obnavljajo in premažejo s svežim blatom, da bi omogočili rast "''petole" (podlaga ki ločuje sol od blatnih sedimentov),'' nato se prične postopno zgoščevanje morske vode. Postopek je odvisen od vremena in soretnostispretnosti vodarja. Najprimernejše vreme za pridelavo soli je sončno vreme z rahlim vetrom, kot sta [[burja]] ali [[tramontana]].
 
Ko v kristalizacijskih bazenčkih gistotagostota vode doseže nasičenoat se v vodi pročneprične kristalizacija "NaCl "ali kuhinjske soli. [[Sol]] seso nato solinarji z lesenim polnimi grabljami, ki se imenuje "gavero", spretno pograbijo na kupčke ne da bi poškodovali podlago in pustijo, da se iz sol odcedi odvečna voda. Ko je sol dovolj suha jo s pomočjo lewenih vozičkov (kareli) ali samokolnic (karjole) spravijo na skladiščno ploščad ali "pjacal". Mmed pobiranjem soli mora solinar hoditi po kavedinu s "taperini" leseni natikači, ki preprečujejo udiranje v blatno podlago in poškodbe "petole".
 
Po končanem delu morajo solinarji oprati svoje solinarsko orodje in vozičke za kar uporabljajo vrč na dolgem ročaju (botasso) za zajemanju [[voda|vode]] iz kanala za odpadne vode ali (fosada).
Vrstica 58:
 
=== Solinske hiše ===
Tradicionalni način pridobivanja [[sol|soli]] v starih solinah (danes vidno le v opuščenih Fontaniggiah) je bil pogojen s stalno prisotnostjo solinarja na "štabilu"(Manjši enoti - zaprt sistem obrtniške proizvodnje soli z lastnim skladuščem) Na takem polju je solinar bival s celotne družino dokler je trajala kristalizacija predvsem v poletneih mesecih. Stanovanja so bila nad skladiščem soli - solinarske hiše. Do 20.stoletja je bilo takih hiš v sečovljah približno 400. Danes je vidnih le nekaj ruševin od 175 -ih hiš južnega dela. Hiše so grajwne iz plavega ali belega kamna iz lokalnega nekdanjega kamnoloma v Kanegri. Gradnja solinarskih hiš je bila nezahtevna, hkrati pa strogo namensko urejena, bodisi v razvrstitvi prostorov, bodisi v namembnosti posameznih detajlov. Pri gradnji je bilo pomembno, da so vzpostavili dobro komunikacijo v smeri polje – hiša ter glavnim[[dovodni]]<nowiki/>m kanalom morske vode. Ta pot je služila za [[transport]] iz polja v skladišče, ki se je nahajalo v pritličju solinarske hiše, od tam pa v glavna občinska skladišča.
 
=== Priprava solnih polj ===