Sečoveljske soline: Razlika med redakcijama

[[Slika:Sečovlje-234887.jpg|thumb|left|250px|SolnaKristalizacijski poljabazeni v(cavedini/kavedini) Sečovljahna Leri (del Sečoveljskih solin)]]

Sol se pridelujepridobiva z zgoševanjem morske vode na solnih4 poljih,oz. ki6 obsegajostopnjah. izparilneZadnja stopnja izparevanja je kristalizacikski bazen (kavedin) kjer voda doseže nasičenost in prične [[kristal|kristalizacija]]izacijske bazene. [[Morska voda]] je speljana izpo izparilnihkanalih v"''Lidih"'' kristalizacijskes bazenepomočjo poprostega načelupada, [[prostikar pad|prostegaomogoča pada]]izrazita bibavica severnega jadrana, do "''Morarov''", večjih izparilnih bazenov v kristalizacijske bazene, ali pa ji pomagajo [[črpalka|črpalke]]. VodaNa teče"''Fontaniggiah" poJužnem temudelu namenjenih kanalihsolin, ki jih imenujemo ''lide''. Na Fontaniggah so vodo dvigovale [[solinska vetrna črpalka|črpalke na veter]] - "''pompe- vele"''. Na Leri, to je novejšemseverni deludel solin, posodobljen v 20. stoletju na katerem se danes še prideluje sol, pa so [[Avstro-Ogrska|Avstrijci]] pred sto leti uvedli moderniziran postopek z uporabo dizelski črpalk, ki so bile kasneje nadomwščene z električnimi, ki temelji na tovarniškem modelu dela z delitvijo nalog v postopku na različne specializirane poklice: vodarje, mizarje, pobiralce, itd.

KoKristalizacijske sobazene bazenčkizgodaj čistipomladi obnavljajo in pripravljenipremažejo nas sezonosvežim blatom, solinarjida pustijobi vomogočili kristalizacijskihrast bazenčkih"''petole" (kavedinih)podlaga maloki vodeločuje sol od blatnih sedimentov),'' danato se le-taprične čezpostopno danzgoščevanje izparevamorske vode. Postopek je odvisen od vremena in nastajasoretnosti solvodarja. Najprimernejše vreme za pridelavo soli je sončno vreme z rahlim vetrom, kot sta [[burja]] ali [[tramontana]].

Ko izv kristalizacijskih bazenčkovbazenčkih izhlapigistota vodavode indoseže nasičenoat se v vodi pročne kristalizacija NaCl ali kuhinjske soli. nastane [[solSol]], jose nato solinarji z lesenim strgalompolnimi grabljami, ki se imenuje "gavero", spravijospretno pograbijo na kupčke in pustijo, da se iz sol odcedi odvečna voda. ZaKo hojoje posol kristalizacijskihdovolj bazenčkihsuha sejo morajos uporabljatipomočjo posebnilewenih natikačivozičkov (taperinikareli), daali sesamokolnic prepreči(karjole) poškodbaspravijo petole.na Koskladiščno seploščad solali odcedi,"pjacal". joMmed naložijopobiranjem nasoli solinarskemora vozičkesolinar (karele),hoditi kipo izvirajokavedinu izs nekdanjega"taperini" premogovnikaleseni v Sečovljahnatikači, terki solpreprečujejo odpeljejoudiranje nav temublatno namenjenpodlago prostorin zapoškodbe shranjevanje"petole".

Po končanem delu morajo solinarji oprati svoje solinarskesolinarsko vozičkeorodje in privozičke za kar uporabljajo vrč na dolgem ročaju (botasso) za zajemanju [[voda|vode]] iz kanala uporabljajoza vrčodpadne z dolgimvode lesenimali ročajem, imenovan botasso(fosada).

Prebivalci [[Piran]]a <ref>{{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009|title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik |publisher= Arsvideo, Koper|isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=115}}</ref>, so solinarsko sezono nekdaj začeli z množičnim odhodom družin v soline na praznik [[sveti Jurij|sv. Jurija]] 23. aprila. Sezona se je končala na god [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]], to je 24. avgusta. Takrat so se po sveti maši v zahvalo za letino vrnili na svoje domove. Tudi prebivalci okoliških vasi so v soline hodili žetpobirat(levat) sol, saj je bilo pridobivanje soli pogosto edini stalnejši vir dohodkov, proizvodnja soli pa je bila včasih strateškegagospodarsko pomena,zelo takopomembna. priPoleg konzerviranjukonzerviranja živil terje vnjena kemijskiuporaba v industriji pribila proizvodnjizelo [[smodnik]]aobsežna. V [[Piran]]u in [[Sečovlje|Sečovljah]] se dandanes odvija vsakoletni solinarski praznik med aprilom in avgustom.

PostopekTradicionalni način pridobivanja [[sol|soli]] v starih solinah (danes vidno le v opuščenih Fontaniggiah) je bil pogojen s stalno prisotnostjo solinarja na solnih"štabilu"(Manjši poljihenoti - zaprt sistem obrtniške proizvodnje soli z lastnim skladuščem) Na takem polju je predstavljalsolinar bivanjebival s celotne solinarskedružino družinedokler skozije poletnetrajala mesece.kristalizacija Hiše,predvsem v katerihpoletneih mesecih. Stanovanja so prebivalibila solinarji,nad soskladiščem bilesoli navadno- grajenesolinarske izhiše. [[lapor]]jaDo ali20.stoletja paje bilo takih hiš v kombinacijisečovljah približno 400. Danes je vidnih le nekaj ruševin od 175 -ih hiš južnega dela. Hiše so grajwne iz plavega ali belega istrskegakamna [[apnenec|apnenca]]iz lokalnega nekdanjega kamnoloma v Kanegri. Gradnja solinarskih hiš je bila nezahtevna, hkrati pa strogo namensko urejena, bodisi v razvrstitvi prostorov, bodisi v namembnosti posameznih detajlov. Pri gradnji je bilo pomembno, da so vzpostavili dobro komunikacijo v smeri polje – hiša ter glavni glavnim[[dovodni]]<nowiki/>m kanalom morske kanalvode. Ta pot je služila za [[transport]] iz polja v skladišče, ki se je nahajalo v pritličju solinarske hiše, od tam pa v glavna državnaobčinska skladišča. Solinarska hiša je bila sestavljena iz spodnjih in zgornjih prostorov. Spodnji prostori so služili za shranjevanje soli, v zgornjih prostorih pa so imeli solinarji kuhinjo ter sobe, ki so služile prebivanju.

Solinarji pri svojem delu še vedno uporabljajo stara tradicionalna znanja in orodja. Preden se začne sezona za pridelave [[sol|soli]], imajo solinarji veliko dela s pripravo in ureditvijo kristalizacijskih bazenov, ki jih morajo urediti in očistiti. Poleg tega je potrebno obnoviti in očistiti vse dovodne kanale in obnoviti nasipe. Solinarji v kristalizacijskih bazenih gojijo ''petolo''. To je plast [[sediment|biosediment]]a, nekaj mm debela plast [[alge|alg]], [[sadra|sadreki se nato s kristalizacijo postopno prekrije s sadro]] in [[mineral|minerali]]ov, kitako ssluzaste svojoalge sluzastopostanejo plastjohrapave in čvrste, kot skorja in biološki filter preprečujepreprečujejo prehajanje neželenih [[ion]]ov in sedimentov iz morskega blata v kristale soli. Postopek pridelave soli na petoli so v IstroIstri prinesliuvedli solinarjipo zpostopku izumljenem na [[Pag|Pagu]]a, v 14. stoletju, ki se je razširil po severnem Jadranu. Danes je tak postopek redkost, uporablja se le še v Sečoveljskih in [[Strunjanske soline|Strunjanskih solinah]], podobnega so uporabljali v nekaterih [[Španija|španskih]] solinah, vendar so ga opustili. Delo v solinah se začne že v začetku marca, ko solinarji obnovijo podlago za ''petolo po'', sajzimskem josušenju pozimiin poškodujejoutrjevanju neprimernisubstrata [[vreme|vremenski]] vplivipetole. PočistitiVsakoletna morajoobnova tudi ''kanalete'',in toutrjevanje jevseh kanalčkeblatnih okolijezov izparilnihin bazenčkov,poti vje katerihzaradi sezimskih nabira umazanijapadavin in slabasplošne voda.erozije Podlagonujna, morajosaj obnovitibi tudiv nanasprotnem solnihprimeru poteh,v danekaj neletih bisoline [[veter]]propadle. odneselDo [[smet|smeti]]80ih inlet prahuprejšnjwgabstoletja je na solnasolnih polja.poljih Kona soLeri vsa(severnem vzdrževalnadelu) delabilo opravljena,zaaposlenih solinarjiveč napolnijokot veliki60 zbiralnisolinarjev. bazenZadnjih ''vaško'',nekaj v10 kateremletjih imajopa »shranjeno«je [[voda|vodo]],solinarjev pripravljenovedno zamanj kristalizacijo.s Totem vodopa postopomaje spuščajopovezana vizguba kristalizacijskenematerialje bazenekulturne podediščine sistemupovezane temus namenjenihto kanalovobrtjo.

SZaradi kristalizacijovisoke vodevsebnosti vsoli bazenčkihvode pridobimoin tudi blato, znano pod imenom [[fango]]. To zdravilno blato, ki se nahajablata v solnihsolinah poljih, ima posebne zdravilne učinke in se uporabljaje v kozmetikinekdanjih terportoroških pritermah zdravljenjupostalo [[revma]]tičnihpopularno [[bolezen|bolezni]].zdravljenje Blatokožnih imain zdravilnorevmatski močobolenj le,z koblatom jein kristalizacija vode dovolj močna za proizvodnjo solislanico. Da ima fango večji zdravilni učinek, se mora posušiti na telesu, na delih, kjer so znaki revmatizma, kasneje pa se ga spere s slano vodo.