Franc Ksaver Gmeiner: Razlika med redakcijama

Zanimivo je, da se Gmeiner ni nikoli zanimal za Kantovo filozofijo, ki je bila v tistem času močno razširjena povsod po Evropi. Bila je temelj razmišljanja številnih mlajših filozofov, ki so svojo mišljenje naravnali z deli takrat že znanega Kanta. Kljub razširjenosti Kantove filozofije se jo je Gmeiner izogibal in se držal svojega lastnega razmišljanja.

je podkrepil ukrepe Jožefa II. Hkrati, pa je filozofijo raziskoval na nove načine, ki so se razlikovali od metod, ki so jih uporabljati filozofi v 18. stoletju. Najbolj znana in zanimiva metoda s katero je Gmeiner analiziral filozofijo je bil zgodovinski pregled, s katerim je iskal temelje filozofskega razmišljanja in opazoval v kakšnih okoliščinah so se pojavili. Nekajkrat je filozofska vprašanja raziskoval v obliki biografij, saj jim je dal "rojstvo", razvoj in nekaterim tudi "smrt" oz. nadomestitev ideje z bolj aktualno. V vseh njegovih delih lahko opazimo razsvetljenske ideje, ki so prepojile evropski literarni svet in sistematičen, skoraj znanstven pristop k iskanju resnice. Vsaki trditvi je skušal poiskati trdne dokaze, ki jo potrjujejo ali izključujejo, saj lahko samo zs takimi trditvami opisujemo svet okoli nas.

Antično Grčijo je opredelil, kot rojstvo prave pojmovne filozofije, ki se je spopadla z razlaganjem sveta. Zametke znanosti je našel že v pitagorejskem razumevanju števil, atomistični zasnovi zgradbe sveta in tudi v klasični Grški filozofiji, kjer so znani misleci kot so Sokrat, Aristotel in Platon razvili osnove logike in objektivne resnice ter ustalili metode zs katerimi so tudi v kasnejših obdobjih raziskovali številna področja znanosti.

Šele v humanizmu in renesansi pa se zopet pojavi razum. Osredje preučevanja postane človek, ne pa bog. Pojavijo se nove znanosti ter izumi kot so tiskarstvo, ki so omogočili razvoj novih filozofskih mišljenj. Človek se poda tudi v nova odkrivanja, npr. odkritje novega sveta- Amerike. Pojavijo se številne osebe med katerimi so Kopernik, Luther... ki stopijo direktno nasproti sholastični filozofiji. Učenjaki začnejo slediti človeškemu razumu ter naravne pojave začnejo razlagati z izkustvenimi dokazi, kasneje pa tudi zs točnimi izmerjenimi podatki. Filozofija, ki se je v tem in v nadaljnjih obdobjih razvijala poleg znanosti, se je na njo močno opirala, določala raziskovalne metode, ter pred pojavom sociologije raziskovala človeško družbo.