|
[[File:J.Zoffany, La tribuna degli Uffizi (detail).jpg|thumb|250px|Detajl slike ''Tribuna v palači Uffizi'' Johna Zoffanyja iz leta 1772, zdaj v Kraljevski zbirki (Royal Collection), ki prikazuje Venero (desno) na razstavi v tribuni, obkrožena je z angleškimi in italijanskimi poznavalci]]
Čeprav so obiskovalci v Rimu, kot je John Evelyn, ugotovili, da je to "čudež umetnosti", so kip avgusta 1677 poslali v Firence, kar je odobril [[papež Inocenc XI.|Inocenc XI.]], ker se jim je zdelo, da spodbuja nespodobno vedenje. V palači Uffizi je kip pomenil vrhunec t.i. Grand Toura [[Grand Tour|velikega("veliko potovanjapotovanje"]]) in je bil splošno cenjen kot eden najstarejših, ohranjenih antičnih kipov, dokler se v 19. stoletju ni začel spreminjati okus, bilo je nekaj nasprotujočih glasov (Haskell in Penny, str. 325). <ref>Odkritja klasičnih in helenističnih grških bronastih kipov v 20. stoletju na brodolomnih najdiščih v Sredozemlju, kar je omogočila nova potapljaška oprema, so povzročila ponovno presojo o tem, kaj so najboljša ohranjena dela.</ref> [[Luca Giordano]] je naredil na stotine risb, [[Samuel Rogers]] (angleški pesnik) ga je stalno obiskoval, [[Johan Zoffany]] (nemški neoklasicistični slikar) pa je kip vključil v svojo sliko ''Tribuna Uffizi'' leta 1778, lord [[George Noel Gordon Byron |Byron]] je kipu namenil pet kitic v svoji pesnitvi ''Childe Harold''. To je bilo eno dragocenih umetniških del, ki so bila v Palermo odpeljana leta 1800, da bi se izognila Francozom, a brez uspeha: močan diplomatski pritisk je omogočil, da je bila ''Medičejska Venera'' leta 1803 poslana v Pariz. Po Napoleonovem padcu je prišla 27. decembra 1815 nazaj v Firence.
== ''Afrodita '' v Metropolitanskem muzeju ==
|
