Tisoč in ena noč: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
m rv |
||
Vrstica 1:
'''Tisoč in ena noč''' ([[arabščina|arabsko]] كتاب ألف ليلة وليلة; [
==Zgodovina==
Začetek nastajanja dela sega v [[8. stoletje]], končno obliko pa je dobilo v [[16. stoletje|16.]] oz. [[17. stoletje|17. stoletju]] v [[Sirija|Siriji]]. V [[Arabščina|arabščino]] je bilo prevedeno okoli leta 800, ko so mu dodali še zgodbe o [[Harun al Rašid|Harunu al Rašidu]]. V Egiptu se je pojavilo ok. leta 1200, dopolnjeno s potepuškimi zgodbami.
Gre za okvirno pripoved, v katero so vložene raznolike zgodbe - od starih tradicionalnih pravljic pa do čustvenih in fantastičnih zgodb, ki opisujejo življenje na arabskih [[dvor]]ih. Mnogo jih izhaja iz starega perzijskega [[ljudsko slovstvo|ljudskega slovstva]], druge pa iz [[Saudova Arabija|arabske]], [[Indija|indijske]], [[Turčija|turške]], [[Egipt|egipčanske]] in [[Mezopotamija|mezopotamske]] [[folklora|folklore]] in [[literatura|literature]]. ''Tisoč in ena noč'' velja v mladinskem leposlovju za izrazito
Ali Baba in 40 razbojnikov, ilustracija
]]
==Povzetek zgodbe==
[[Okvirna pripoved]] zbirke govori o [[Šeherezada|Šeherezadi]], [[vezir]]jevi hčeri, ki si vsako noč s pripovedovanjem zgodb za en dan podaljša življenje
Zgodbe vključujejo [[zgodovinska povest|zgodovinske povesti]], [[ljubezenska zgodba|ljubezenske zgodbe]], [[tragedija|tragedije]], [[komedija|komedije]], [[Poezija|pesmi]] in [[burleska|burleske]]. Številne od njih prikazujejo legendarne kraje, ki so pomešani z resničnimi ljudmi in geografskimi značilnostmi, ki so pogosto izmišljeni. Glavne osebe so zgodovinske, kot je npr. [[kalif]] [[Harun al Rašid]], njegov [[vezir]] Ja'far al Barmaki in pesnik [[Abu Nuvas]]. Včasih o junaku Šeherezadine zgodbe pripoveduje drug lik, znotraj te zgodbe pa je lahko še kakšna vložena zgodba, zaradi česar je ta pripoved bogato večplastna. Različne verzije tega dela imajo različne podrobnosti o pomilostitvi Šeherezade, vendar se v vseh konča s kraljevo pomilostitvijo žene.
Pravljice 1001 noči so zbirale zelo različne vsebine, predvideva se tako, da so zgodbe urejali in preurejali
Večina zgodb spada po ocenah strokovnjakov v zlato dobo islama, ki jo lahko umestimo med 8. in 13. stoletje, ko so bili pripovedovalci še posebej naklonjeni makamatu, razburljivi pustolovski zgodbi. Ta se je lahko pojavila v obliki kratke anekdote, ali celo v pravo daljšo zgodbo podobno romanu. Predstavniki takšnih zgodb so ravno Sinbad, Ali Baba in Aladin. V zbirki se najdejo tudi basni, ki so v arabski književnosti doživele veliko priljubljenost in jih v zbirki najdemo kar nekaj (primer je "Osel, vol in delavec" in "Ptice, zveri in mizar"). [[Slika:Arabian_nights_manuscript.jpg|sličica|Rokopis zbirke]]
Mnogi videvajo najbolj zgodnjo obliko znanstvene fantastike prav tako v tej zbirki pripovedi, saj opazijo nekaj zgodb, kjer se pripovedovalka sreča
Ker je zbirka bila prevedena v evropski prostor relativno z zamudo, a pred razvojem etnologije in urejenega popisovanja ljudskega slovstva, je pomembno vplivala na magično pripovedovanje in šteje za pomemben vpliv na romantiko. Pomemben element zbirke je tudi pogosta hoja junakov po robu zakona in pravil, kar ni bilo običajno doživljanje ne življenja na Vzhodu, ne življenja v Evropi v času prevajanja v angleški, francoski in nemški jezik.
Vrstica 41:
Vzdušje besedila je vplivalo tudi na filme kot npr. [[Fritz Lang]]: Der Tod iz leta 1924. Leta 1930 so začeli oddajati na televiziji animirane risanke v barvah: [[Aladin in njegova čudežna svetilka]], [[Popaj]] in drugi. Eden prvih celovečernih hollywoodskih filmov, ki je temeljil na temo ''Tisoč in ene noči'', je bil predvajan leta 1942 z naslovom [[Arabske noči]]. V tem okviru filmov je bil najbolj uspešen [[Walt Disney|Disneyjev]] animirani film Aladin iz leta 1992, filmske produkcije so bile deležne predvsem priredbe zaradi obsežnosti in same okvirne zgodbe. Tako je omembe vredna miniserija Šeherezada pa fiktivna in posebej prirejena legenda o Simbadu pomorščaku, ki je z leti doživela tako animirani film, priredbo po romanu kot serije in filme, a praviloma brez izrazitega tržnega uspeha.
==''
Na Slovenskem so se s
* [[Andrej Morovič]]: ''Tisoč in ena moč''
* Katja Perat: Tisoč in ena noč, libreto in gledališka uprizoritev
|