Težnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 17:
(Splošna) [[gravitacijska konstanta]] je enaka:<ref name= Pople>Gravitacijsko kostanto, ki je podana v [[Mednarodni sistem enot|enotah SI]], se označuje tudi z '''G''' (Pople, Stephen. ''Fizika: Shematski pregledi''. [[Tehniška založba Slovenije]], Ljubljana 1998.)</ref>
 
: <math>\kappa = (6,67428 \pm 0,0010) \cdot 10^{-11} \, \mathrm{ N\cdot m^{2}/kg^{2} } \!\, . </math>
 
Enačba pa tudi ne velja le za točkasta telesa, pač pa tudi za homogeni [[krogla|krogli]] z razdaljo ''r'' med njunima središčema. Omeniti je treba naslednji 2 dejstvi:
Vrstica 25:
Moderna fizika sicer opisuje gravitacijo s pomočjo [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]], pri kateri je gravitacija posledica ukrivljenja [[prostor-čas]]a.
 
Prej je bilo navedeno, da je gravitacijska sila vedno privlačna, vendar to ne drži.{{cn}} Leta 1916 je [[Albert Einstein]] dokazal, da kh gravitacijski sili prispevata še [[temperatura]] in [[tlak]]. Obstajata dve vrsti tlaka: pozitivni in negativni. V vesolju prevladuje pozitivni tlak, zaradi česar je gravitacija privlačna. Če{{Dvomljivo}} pa bi [[Higgsovo polje|Higggsovo polje]], ki je edino tega zmožno, pristalo na višji vrednosti, bi prevladoval negativni tlak, zaradi česar bi se telesa odbijala. Če{{Dvomljivo}} bi bilo enaka količina pozitivnega in negativnega tlaka, bi se gravitacija izničila.
 
== Glej tudi ==