Petra (Jordanija): Razlika med redakcijama

odstranjeni 3 zlogi ,  pred 1 letom
pravopis
m (| coordinates = WD)
(pravopis)
Do leta 2010 pr. n. št. so se prvi kmetje naselili v Beidhi, predkeramično naselje severno od Petre <ref>{{cite web|title=A Short History|url=http://www.petranationalfoundation.org/history.html|publisher=Petra National Foundation|accessdate=13 February 2014}}</ref>. Petra je navedena v egipčanskih zapisih o pohodih in [[Amarnska pisma|Amarnskih pismih]] kot so ''Pel, Sela'' ali ''Seir''. Čeprav je bilo mesto ustanovljeno sorazmerno pozno, je tam že od nekdaj stalo svetišče. Židovski zgodovinar Josephus (približno 37-100) opisuje območje, ki so ga naseljevali Madianiti že leta 1340 pr. n. št., in da je narodu vladalo pet kraljev, ki so mu rekli: »Rekem, mesto, ki nosi to ime je uvrščeno najvišje v deželi Arabcev in ga do danes imenuje celoten arabski narod, po imenu njenega kraljevega ustanovitelja, Rekeme: Petra ga imenujejo Grki« <ref>{{cite web|last=Josephus|first=Flavius|accessdate=6 August 2016|title=Jewish Antiquities (iv.vii.§1) Translated by H. St. J. Thackeray|url=http://www.loebclassics.com/view/josephus-jewish_antiquities/1930/pb_LCL490.79.xml?mainRsKey=zBRKmE&result=1&rskey=O69i4Z |doi=10.4159/DLCL.josephus-jewish_antiquities.1930|publisher=Harvard University Press, 1930}}</ref>. Slavna arhitektura Petre in druga nabatejska mesta so imela pogosto grške arhitekte. <ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=YmZ9DAAAQBAJ&pg|title=A History of the Muslim World to 1405: The Making of a Civilization|pages=17|accessdate=15 April 2018|publisher=Routledge|first=Vernon O.|last=Egger|year=2016}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=KFNCaZEZKYAC&pg|title=The Architecture of Alexandria and Egypt, C. 300 B.C. to A.D. 700, Volume 63|pages=97|accessdate=15 April 2018|publisher=Yale University Press|first=Judith|last=McKenzie|year=2007}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=9Y49DwAAQBAJ&pg|title=A History of the Muslim World to 1750: The Making of a Civilization|pages=56|accessdate=15 April 2018|publisher=Routledge|first=Vernon O.|last=Egger|year=2017}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=u_-GBAAAQBAJ&pg|title=Art in the Hellenistic World: An Introduction|pages=18|accessdate=15 April 2018|publisher=Cambridge University Press|first=Andrew|last=Stewart|year=2014}}</ref>
 
Nabatejci so bili med mnogimi nomadskimi beduinskimi plemeni, ki so zavzeli Arabsko puščavo in se selili s svojimi čredami, kjer koli so našli pašnike in vodo. Seznanili so se z območjem v raznih letni časih in se trudili preživeti v slabih letih, ko so sezonske padavine izostale. Čeprav so Nabatejce najprej dajali v aramejsko kulturo, so sodobni znanstveniki zavrnili teorijo o tem. Namesto tega arheološki, verski in jezikovni dokazi potrjujejo, da so severno arabsko pleme <ref>{{cite book|url=https://books.google.jo/books?id=A0BdsFRX55cC|title=Arabs in the Shadow of Israel: The Unfolding of God's Prophetic Plan for Ishmael's Line|accessdate=8 July 2016|publisher=Kregel Academic|first=Tony|last=Maalouf|year=2003}}</ref>.
 
[[Semitski jeziki |Semitsko]] ime mesta, če ni Sela, še ni znano. Odlomek v [[Diodor Sicilski|Diodora Sicilskega (xix. 94-97), ki opisuje ekspedicije, ki jih je [[Antigon I. Monoftalmos|Antigon I.]] poslal proti Nabatejcem leta 312 pr. n. št., je treba razumeti, da bi osvetlili zgodovino Petre, toda "petra" (skala), kot se imenuje naravna utrdba in kraj pribežališča ne more biti ustrezno ime; opis pa pomeni, da metropola še ni obstajala, čeprav so jo tam uporabljali Arabci <ref>Diodorus Siculus' account of Antigonus' expedition to Arabia, xix, [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Diodorus_Siculus/19E*.html#93 section 95 (note 79)].</ref>.
 
=== Pozna antika do zgodnjega srednjega veka ===
Petra je hitro padla pod rimsko vladavino, v veliki meri zaradi revizije trgovskih poti na morju. Leta 363 je potres uničil številne stavbe in uničil sistem vitalnega upravljanja voda <ref>{{cite news| url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9D03E3DF143EF934A25753C1A9659C8B63 | work=The New York Times | title=ART REVIEW; Rose-Red City Carved From the Rock | first=Grace | last=Glueck | date=2003-10-17 | accessdate=2010-05-22}}</ref>. Zadnji prebivalci so mesto zapustili (dodatno oslabili še drugi velikanski potres leta 551), ko so Arabci leta 663 osvojili regijo. [Staro mestno jedro Petre je bila glavno mesto bizantinske province Palaestina III. in v in okoli Petre so bile v bizantinski dobi izkopane številne cerkve. V eni od njih je bilo odkritih več kot 150 papirusov, ki so vsebovali predvsem pogodbe. Razvaline Petre so bile predmet srednjeveške radovednosti in ob koncu 13. stoletja jih je obiskal egiptovski sultan Bairbars.
 
=== 19. stoletje ===
 
== Težave ==
Arheološka lokacija trpi zaradi množice groženj, vključno zs propadom antičnih struktur, erozijo zaradi poplav in neustreznim odtekanjem deževnice, izločanjem soli<ref>Heinrichs, K., Azzam, R.: "Investigation of salt weathering on stone monuments by use of a modern wireless sensor network exemplified for the rock-cut monuments in Petra / Jordan – a research project '' International Journal of Heritage in the Digital Era, Volume 1, Nr. 2 / Juni 2012, S. 191–216</ref>, neustreznim obnavljanjem starodavnih struktur in netrajnostnim turizmom<ref name = ICOMOS2004>[https://web.archive.org/web/20051018040549/http://www.international.icomos.org/risk/2004/jordan2004.pdf Icomos.org]Heritage at Risk 2004/2005: Petra</ref>. Zadnji se je bistveno povečal zlasti po letu 2007, zaradi široke medijske pokritosti med novimi sedmimi čudesi sveta za internet in mobilne telefone. <ref>{{cite news |url = http://news.xinhuanet.com/english/2007-11/03/content_7006318.htm |title = Heritage Conservation Grips Jordan's Petra Amid Booming Tourism |publisher = Xinhua |date = November 3, 2007 |deadurl = yes |archiveurl = https://web.archive.org/web/20090918212011/http://news.xinhuanet.com/english/2007-11/03/content_7006318.htm |archivedate = September 18, 2009 |df = }}</ref>
 
V poskusu zmanjšanja vpliva teh groženj je bil leta 1989 ustanovljen Petra National Trust (PNT). Sodeloval je s številnimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami v projektih, ki spodbujajo varovanje, ohranjanje in zaščito mesta Petra<ref>{{cite web |url=http://www.petranationaltrust.org/UI/ShowContent.aspx?ContentId=1 |title=Petra National Trust-About |publisher=Petranationaltrust.org |accessdate=2011-12-05 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111228122554/http://petranationaltrust.org/ui/ShowContent.aspx?ContentId=1 |archivedate=2011-12-28 |df= }}<!-- Live again 30 March 2017 --></ref>. Poleg tega sta Uesco in ICOMOS nedavno sodelovala pri objavi svoje prve knjige o človeških in naravnih grožnjah občutljivim območjem svetovne dediščine. Petro so izbrali kot prvi in najpomembnejši primer ogrožene krajine. Knjiga, izdana leta 2012, ''Turizem in upravljanje arheološke dediščine v Petri: vodnik za razvoj ali uničenje?'', je bila prva v seriji pomembnih knjig, ki so obravnavale samo naravo teh poslabšanih stavb, mest, območij in regij. Naslednje knjige v vrsti poslabšanih območij Unescove svetovne dediščine bodo vključevale [[Machu Picchu]], [[Angkor Wat]] in [[Pompeji|Pompeje]].
*This article incorporates text from a publication now in the public domain: Cooke, George Albert (1911). "Petra". In Chisholm, Hugh. Encyclopædia Britannica. 21 (11th ed.). Cambridge University Press. pp. 309–310.
*UNESCO World Heritage Centre. "Petra" Accessed April 19, 2013.
 
 
== Zunanje povezave ==
253.961

urejanj