Eduard Bernstein: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 44:
Bernstein je izjavil, da se v podjetniški razred stalno zaposluje iz [[proletariat]]a. Zato je treba vse ukrepe, kot so državna ureditev ur dela in določbe o pokojninah, spodbujati. Zato si je želel, da se bi delavski razred vključil v politiko.
 
Bernsteina so napadali tako ortodoksni marksisti, kot tudi radikalni tok, ki ga je vodila [[Rosa Luxembourg]], zaradi njegovega [[revizionizem|revizionizma]]. Bernstein pa je ostal revizionist. Verjel je, da se lahko socializem doseže zs kapitalizmom in ne z njegovim uničenjem (z postopnim uveljavljanjem delavskih pravic, bo posledično izginila njihova motivacija do revolucije).
 
[[Socializem]], je trdila [[Rosa Luxembourg]], se konča s socialno revolucijo. [[Revizionizem]], pa pomeni, da opustimo socialno revolucijo (cilj socialne demokracije) in svoj končni cilj spremenimo v družbeno reformo, v boj med delavci in kapitalisti. Pravi, da je [[revizionizem]] izgubil socializem in se vrnil k [[idealizem|idealizmu]], in da revizionisti podcenjujejo [[anarhija|anarhijo]] kapitalizma, kar bo pripeljalo v njegov propad. Odvrgli so nujnost socializma in upanje o socialistični prihodnosti. [[sindikat|Sindikalisti]], ki so videli uspeh kapitalizma in izboljšanje delovnih pogojev, so večinoma sledili Bernsteinu, medtem ko so se predani intelektualci strinjali z [[Roso Luxembourg]].