Rubrika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
nov viz en wiki
 
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 9:
 
== Kot liturgična navodila ==
Navodila so duhovniku razložila, kaj mora reči med liturgijo, so bila tudi rubricirama v liturgičnih knjigah (''misali'') in drugih liturgičnih knjigah, besedila, ki naj bi se govorila, so bila v črni barvi <ref>{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/13216a.htm|title=Rubrics|work=Catholic Encyclopedia}}</ref>. Iz tega sledi, da ima ''rubrika'' sekundarno oznako ukaza v besedilu, ne glede na to, kako je dejansko vpisano. To je najstarejša zapisana definicija v angleščini, ki je bila najdena leta 1375. Manj formalno, ''rubrike'' se lahko nanašajo na katerikoli liturgični ukrep. Zgodovina, status in avtoriteta rubrike so pomembni in včasih sporni med liturgičnimi učenjaki. V preteklosti so nekateri teologi razlikovali med njimi božanskega izvora in tistimi človeškega izvora. Rubrike so bile prvotno verbalne in nato napisane v ločenih zvezkih. Najstarejše obstoječe liturgične knjige jih ne vsebujejo, vendar iz sklicevanj v besedilih prvega tisočletja se zdi, da obstajajo pisne različice<ref>Catholic Encyclopedia, article cited</ref>. Celotne rubrike o zadevah, kot so liturgična oblačila, videz [[oltar]]ja, čas posameznih liturgij in podobne zadeve, se lahko objavijo ločeno. V modernih liturgičnih knjigah, n. prnpr. katoliški ''Rimski misal'', dolge splošne rubrike, verjetno izpisane v črni barvi, se nanaša na takšne zadeve in predpostavlja dejansko zaporedje liturgij, ki vsebujejo krajše, specifične rubrike, ki se navadno še skrčijo. Rdeča se pogosto uporablja za razlikovanje besed, ki jih govori praznovalec in tiste za cerkveno skupnost ali druge posebne osebe, vključene v liturgijo, n. prnpr. tiste, ki se poročijo.
 
== Po iznajdbi tiska ==
Vrstica 15:
S prihodom [[tisk]]a so bili za poudarjanje dela besedila uporabljeni tudi drugi tipografski učinki, kot poševno, krepko ali različne vrste velikosti, tisk pa je bil v dveh barvah dražji in rezerviran za sveto in liturgično knjigo ali razkošne izdaje drugih del.
 
V srednjeveško inspirirani tipografiji Williama Morrisa za Kelmscott Press konec 19. stoletja vključuje naslove poglavij in druge poudarke rdeče ali modre, črnilo in je vplival na majhno tiskarsko tipografijo, povezano z gibanjem umetnosti in obrti v Angliji in Združenih državah Amerike, predvsem Ashdenen, Doves in Roycroft Presses. <ref name="WM">Parry, Linda: ''William Morris'', New York: Harry Abrams, 1996, {{ISBN|0-8109-4282-8}}</ref><ref>Naylor, Gillian: "The Things That Might Be: British Design after Morris". In Diane Waggoner, ed.: ''The Beauty of Life: William Morris & the Art of Design'', New York: Thames and Hudson, 2003, {{ISBN|0-500-28434-2}}, p. 122-4.</ref>
 
Okoli leta 1900 je bila rubrikacija vključena v različico Biblije z rdečimi črkami kralja Jakoba, da bi se razlikovale od dominikanskih besed, to je tistih, ki jih je Jezus Kristus govoril med svojim telesnim življenjem na Zemlji, ker ta prevod nima narekovajev. Druge različice Biblije so od takrat sprejele popularno prakso.