Memfis, Egipt: Razlika med redakcijama

Leta 332 pr. n. št. se je [[Aleksander Veliki]] v Ptahovem templju v Memfisu kronal za egipčanskega faraona in začel grško obdobje egipčanske zgodovine. Mesto je obdržalo svoj položaj, zlasti verski, tudi potem, ko je oblast prevzel Aleksandrov general [[Ptolemaj I. Soter]]. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. je Ptolemaj poskrbel, da so njegovo telo prepeljali iz [[Babilon]]a v Memfis, kjer so ga svečeniki v Ptahovem templju balzamirali. Ptolemaj je poudarjal, da je Aleksander uradno izrazil željo, da bi bil pokopan v Egiptu. Po Aleksandrovem pokopu so makedonski kralji skladno z običaji zahtevali egipčanski prestol zase. [[Ptolemaj II. Filadelf]] je Aleksandrov sarkofag prenesel v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] v kraljevo grobnico, zgrajeno prav zanj. Natančna lokacija grobnice se je pozabila. Po Elijanu je videc Aristander napovedal da bo ''»dežela, v kateri bo Aleksander pokopan, za vedno srečna in neosvojljiva«.''

Faraona [[Ptolemaj IV. Filopator]] in [[Ptolemaj V. Epifan]] sta leta 216 oziroma 196 pr. n. št. objavija tako imenovana ''Memfiška dekreta''. Delegati visoke duhovščine iz celega kraljestva so se zbrali na sinodi pod pokroviteljstvom visokega Ptahovega svečenika in prisotnosti faraona, da bi začrtali državno versko politiko za naslednje obdobje, določili dajatve in takse, postavili nove osnove zanje in za plačevanje davka ptolemajskim vladarjem. Dekreta sta bila vklesana na stele v treh pisavah - [[demotska pisava|demotski]], [[hieroglif]]ski in [[Grški alfabet|grški]], da bi ju razumeli vsi podložniki. Najslavnejša stela je [[Kamen iz Rosette]], ki je v 19. stoletju omogočil razvozlanje stare egičanske pisave.