Barcelona: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 86:
V prazgodovini so v zaledju današnje Barcelone živeli [[Iberci]], Lajetani pa so imeli svoje naselbine zelo blizu, obiskovali so jih [[Feničani|feničanski]] in [[Antični Grki|grški]] trgovci. [[Kartagina|Kartažani]] so tukaj postavili tabor in ga poimenovali Barcino, po vojskovodji Hamilcarju Barki, očetu [[Hanibal|Hanibala Barke]]. Tukajšnja [[Rimsko cesarstvo|rimska]] naselbina je nastala v drugem stoletju pred našim štetjem, njeno središče je bilo na nizkem nasipu Mont Taber, ki je danes skoraj v osrčju Barri Gòtica. Obsegalo je približno dvanajst [[Hektar|hektarjev]] ter postalo trgovsko in administrativno mesto pod oblastjo veliko večjega Tarraca. Ohranjeni so deli mestnega obzidja iz poznega tretjega stoletja, ki so ga zgradili zaradi napadov [[Franki|Frankov]] in [[Alemani|Alemanov]]. Med izkopavanjem pod Placo del Rei in muzejem katalonske zgodovine pa so odkrili ruševine rimskega mesta. Vidne so tudi sledi, da so tam bivali Zahodni Goti, ki so imeli v šestem stoletju Barcelono krajši čas za svoje glavno mesto na iberskem polotoku. V naslednjih stoletjih so mesto izmenično nadzorovali Franki in [[Arabci]].
=== Srednji vek ===
Okoli leta 870 so se frankovske grofije južno od Pirenejev združile in njihov grof je postal Guifré el Pilós, ki je bil začetnik rodbine barcelonskih grofov. Barcelona je začela doživljati resnično rast, ko so se širile verske ustanove in dvor. Do dvanajstega stoletja jeso bilamestni trgovinatrgovci mestaže trgovali po [[Sredozemlje|Sredozemlju že razširjena]], še hitreje pa se je trgovina razvijala pod vladavino Ramona Berenguera IV. (1131-1162). S poroko tega grofa sta se [[Katalonija]] in sosednje [[Aragonsko kraljestvo]] združila v federacijo pod eno krono, obe kraljestvi pa sta ohranili svoje zakone, jezik in običaje, Katalonija pa tudi stare pravice, t.i. constitucions, s katerimi je bila v Kataloniji omejena oblast vladarja. Federacija je med vladavino Jaumeja prvega (1213-1276) osvobodila Valencijo, [[Ibiza|Ibizo]] in Mallorco izpod Arabcev. Trgovina je doživela še en vzpon in v Barceloni so veliko gradili, med drugim novo mestno obzidje, s katerim so obdali območje, desetkrat večje od prejšnjega obzidja. Najemniška admirala Roger de Lluria in Roger de Flor sta pomagala barcelonskim in aragonskim grofom in kraljem, da so leta 1324 osvojili [[Sicilija|Sicilijo]], [[Atene]], [[Korzika|Korziko]] in [[Sardinija|Sardinijo]]. Pod Jaumejem drugimII. (1276-1327) so začeli z velikimi gradbenimi projekti, vključno z veliko gotsko katedralo [[Santa Maria del Mar, Barcelona|Santa Maria del Mar]].
 
=== Špansko obdobje ===