Mohamed: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m rv |
||
Vrstica 16:
[[Musliman]]i in [[Bahajstvo|Bahajci]] verujejo, da je poslanec in [[prerok]] [[Alah|Boga]]. Poleg tega skoraj vsi muslimani verujejo, da je poslednji prerok, kar jih je Bog poslal človeštvu.{{Koran|33,40}}
Mohamed se je rodil leta 570 v [[Meka|Meki]] na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]],<ref name="abraha">* {{cite journal | doi = 10.1017/S0041977X00049016 | last1 = Conrad | first1 = Lawrence I. | year = 1987 | title = Abraha and Muhamad: some observations apropos of chronology and literary topoi in the early Arabic historical tradition1 | url = http://journals.cambridge.org/action/displayAbstract?fromPage=online&aid=3863868&fulltextType=RA&fileId=S0041977X00049016 | journal = Bulletin of the School of Oriental and African Studies | volume = 50 | issue = 2 | pages = 225–240}}</sup>
* {{Cite book| publisher = G. Bell| last = Sherrard Beaumont Burnaby| title = Elements of the Jewish and Muhamadan calendars : with rules and tables and explanatory notes on the Julian and Gregorian calendars|year=1901| url = http://archive.org/details/elementsofjewish00burnuoft | page=465}}</sup>
* {{Cite journal| pages = 6–12| last = Hamidullah| first = Muhamad| authorlink=Muhamad Hamidullah|title = The Nasi', the Hijrah Calendar and the Need of Preparing a New Concordance for the Hijrah and Gregorian Eras: Why the Existing Western Concordances are Not to be Relied Upon| journal = The Islamic Review & Arab Affairs| date = February 1969|url=http://aaiil.org/text/articles/islamicreview/1969/02feb/islamicreview_196902.pdf}}</ref><ref name="EncWorldHistory">''Encyclopedia of World History'' (1998), p. 452</ref> v zgodnjem otroštvu je osirotel in odraščal pri Abu Talibu, stricu po očetovi strani. Kasneje je delal večinoma kot trgovec, tudi kot pastir, in se prvič poročil, ko je bil star petindvajset let.<ref name="IntroQuran182">An Introduction to the Quran (1895), p. 182</ref> Imel je navado, da se občasno umakne za nekaj noči v jamo na okoliških hribih in se tako v samoti posveti molitvi. Po svojih besedah je pri starosti 40 let<ref name="abraha" /><ref name="IntroQuran184">An Introduction to the Quran (1895), p. 184</ref> doživel obisk [[Nadangel Gabriel|Gabriela]] in prejel od Boga svoje prvo razodetje. Tri leta po tem dogodku je Mohamed začel javno pridigati o teh razodetjih in razglašati, da »[[Tawhid|je Bog en sam]]«, da je popolna »predaja« (dobeseden pomen besede ''[[Islam#Etimologija in pomen|islām]]'') edina pot (''[[Din (Arabiski izraz)|dīn]]''),<ref group="n">Za 'Islam' Koran vedno uporablja arabsko besedo »dīn«, to je »pot«, ki pa se zaradi lažjega razumevanja običajno prevaja kot »vera«.</ref> sprejemljiva za Boga ter da je on sam prerok in glasnik Boga, tako kot so bili pred njim drugi islamski preroki.<ref name="Peters 2003 9">F. E. Peters (2003), p. 9.</ref><ref name="EspositoI">Esposito (1998), p. 12; (1999) p. 25; (2002) pp. 4–5</ref><ref name="EoI-Muhamad">{{Cite encyclopedia | edition = 2nd| publisher = Brill Academic Publishers| volume = 7| pages = 360–376| last2 = Welch| first2 = A. T.| last1=Buhl | first1 = F.| title = Muḥammad| encyclopedia = [[Encyclopaedia of Islam]]| isbn = 90-04-09419-9| year = 1993}}</sup></ref>
Mohamed je pridobil nekaj privržencev že takoj na začetku, pri tem pa naletel na sovražnost nekaterih plemen v Meki. Da bi se izognil preganjanju, je Mohamed poslal nekaj svojih pristašev v [[kraljestvo Aksum|Etiopijo]], potem pa se leta 622 s svojimi privrženci iz Meke preselil v [[Medina|Medino]] (tedaj pod imenom Jatrib). Ta dogodek, imenovan [[hidžra (islam)|hidžra]], zaznamuje začetek [[islamski koledar|islamskega koledarja]], znanega tudi pod imenom koledar po hidžri. V Medini je Mohamed združil plemena pod [[ustava Medine|Ustavo Medine]]. Po osmih letih bojev s plemeni iz Meke so njegovi privrženci, katerih število je medtem naraslo na 10.000, na pretežno miren način zavzeli Meko. V mestu je uničil [[Poganstvo|poganske]] malike,<ref>Sahih-Bukhari, Book 43, #658</ref> nato pa poslal svoje privržence iz mesta
* Holt (1977a), p.57
* Lapidus (2002), pp 0.31 and 32
Vrstica 36:
[[Koran]] je osrednje versko besedilo v [[Islam]]u in muslimani verjamejo, da predstavlja besede Boga, kot jih je Mohamedu razkril nadangel Gabriel.<ref name="Britannica">{{cite encyclopedia|last=Nasr |first=Seyyed Hossein | authorlink=Seyyed Hossein Nasr | title=Qurʾān |year=2007| encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online | accessdate=24.9.2013|location=|publisher=|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/487666/Quran}}</ref><ref name = LivRlgP338>''Living Religions: An Encyclopaedia of the World's Faiths,'' Mary Pat Fisher, 1997, page 338, I.B. Tauris Publishers.</ref><ref name = QuranC17V106>{{Koran|17,106}}</ref>
Čeprav se Mohamed omenja neposredno le štirikrat,{{Koran|3,144|33,40|47,2|48,29}} <ref>{{cite book |title=Muslims: their religious beliefs and practices|last=Rippin |first=Andrew |year=2005 |isbn=978-0-415-34888-1 |page=45 |url=http://books.google.com/id=4TQ5yvnpwBAC&pg=PA324&dq=quran+muhammad+biography#v=onepage&q=four%20times&f=false |accessdate=15.6.2011}}</sup></ref> obstajajo verzi, ki jih je mogoče razumeti kot namige na življenje Mohameda.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref name="Nigosian6" group="n">S. A. Nigosian (2004), p. 6 »[[Encyclopaedia of Islam]]« razlaga, da Koran »stalno in pogosto odkrito odgovarja na spreminjajoče se zgodovinske okoliščine okoli Mohameda in vsebuje veliko skritih podatkov«.</ref> Koran pa je le malo v pomoč pri kronološkem življenjepisu Mohameda in številnim v njem zabeleženim govorom manjka zgodovinski kontekst.<ref name="Bennett1998a">{{cite book|author=Clinton Bennett|title=In search of Muhamad|url=http://books.google.com/books?id=-VTIkkcUFHQC&pg=PA18|year=1998|publisher=Continuum International Publishing Group|isbn=978-0-304-70401-9|pages=18–19}}</ref><ref name="Peters1994">{{cite book|author=Francis E. Peters|title=Muhamad and the origins of Islam|url=http://books.google.com/books?id=Jrq6boXdJOAC&pg=PA261|year=1994|publisher=SUNY Press|isbn=978-0-7914-1876-5|page=261}}</ref>
=== Zgodnji življenjepisi ===
Vrstica 60:
V predislamski Arabiji so na bogove in boginje gledali kot na zaščitnike posameznih plemen; njihovi duhovi so bili povezani s svetimi drevesi, kamni, izviri in vodnjaki. Poleg svoje vloge kot prizorišča letnega romanja, je svetišče [[Kaba]] v Meki hranilo 360 kipov-malikov, ki so predstavljali božanske zaščitnike plemen. Tri boginje so bile povezane z Alāhom kot njegove hčere: Álat, Manat in al-'Uza. V Arabiji so obstajale monoteistične skupnosti, med drugim kristjani in Judje.<ref>See:
* Esposito, ''Islam'', Extended Edition, Oxford University Press, pp.5–7
* {{Koran|3,95}}</ref> [[Hanif]]e – domorodne predislamske Arabce, ki so »izpovedovali togi monoteizem« <ref>{{cite book|last=Ueberweg|first=Friedrich|title=History of Philosophy, Vol. 1: From Thales to the Present Time|publisher=Charles Scribner's Sons|page=409|url=http://books.google.com/?id=GZfL4GsU3JAC&pg=PA409&dq=Hanifs&cd=2#v=onepage&q=Hanifs&f=false|isbn=9781440043222}}</sup></ref> − se poleg Judov in kristjanov pogosto omenja v okviru predislamske Arabije, čeprav je njihova zgodovinskost med znanstveniki sporna.<ref>Kochler (1982), p.29</ref><ref>cf. Uri Rubin, ''Hanif'', Encyclopedia of the Qur'an</ref> Po muslimanskem izročilu je Mohamed sam bil po rodu Hanif in eden od potomcev [[Abraham]]ovega sina [[Izmael|Izmaela]].<ref>See:
* Louis Jacobs(1995), p.272
* Turner (2005), p.16</ref>
Vrstica 72:
==== Otroštvo in zgodnja leta ====
Mohamed se je rodil okoli leta 570<ref name="abraha"/> in za njegov rojstni dan se verjame, da je v mesecu ''Rabi 'al-avval.''<ref>{{cite book |title=The Oxford Dictionary of Islam |last=Esposito |first=John L. (ed.) |year=2003 |isbn=978-0195125580 |page=198 |pages= |url=http://books.google.com/?id=E324pQEEQQcC&pg=PA198&dq=muhammad+birthday+Rabi%27+al-awwal#v=onepage&q=muhammad%20birthday%20Rabi%27%20al-awwal&f=false |accessdate=19 June 2012}}</sup></ref> Pripadal je klanu Banu Hašim, družina je bila ena od uglednih družin Meke, čeprav se zdi, da je v njegovih zgodnjih letih spadala med manj uspešne.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref>See also {{Koran|43,31}} cited in EoI; Muhamad</ref> Klan Banu Hašim je pripadal plemenu [[Kurajš]]. Tradicija postavlja letnico rojstva Mohameda v leto slonov, ki je dobilo ime po neuspelem napadu [[kraljestvo Aksum|aksumskega kralja]] Abraha, ki je svojo vojsko dopolnil s sloni. Raziskave iz 20. stoletja za ta dogodek predlagajo druga leta, in sicer 568 ali 569.<ref name="Watt7">Watt (1974), p. 7.</ref>
<div class="depiction">[[Slika:Mohammed kaaba 1315.jpg|thumb|left|250px|Miniatura iz rokopisa ''[[Jami al-Tawarikh]]'' (avtor [[Rašid-al-Din Hamadani]], okoli 1315), ki govori o Mohamedovi vlogi pri ponastavitvi Črnega kamna leta 605<ref>Ali, Wijdan (1999),[http://www2.let.uu.nl/Solis/anpt/ejos/pdf4/07Ali.pdf p. 3]
Njegov oče Abdulah je umrl skoraj šest mesecev pred Mohamedovim rojstvom.<ref name="Meri2004">{{citation |last=Meri |first=Josef W. |authorlink=Josef W. Meri |title=Medieval Islamic civilization |url=http://books.google.com/books?id=H-k9oc9xsuAC |accessdate=3 January 2013 |volume=1 |year=2004 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-96690-0 |page=525}}</sup></ref> Po islamskem izročilu so Mohameda kmalu po rojstvu poslali živet z družino [[beduini|beduinov]] v puščavo, saj je veljalo prepričanje, da je življenje v puščavi zdravo za dojenčke. Mohamed je ostal pri svoji krušni materi Halimah bint Abi Duajb in njenem možu, dokler ni bil star dve leti.<ref name="IntroQuran182"/> Nekateri zahodni strokovnjaki islama zgodovinskost tega izročila zavračajo.<ref>Watt, "[http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/halima-bint-abi-dhuayb-SIM_2648 Halimah bint Abi Duajb]
Še kot mladoleten je Mohamed spremljal strica na trgovskih potovanjih v [[Sirija|Sirijo]], pri tem pa pridobival izkušnje v trgovskem poklicu, ki je bil za siroto Mohameda edini možen poklic.<ref name="IntroQuran182"/><ref name="Watt8"/> Po islamskem izročilu je Mohamed, kot je bil star devet ali dvanajst let, na poti iz Meke v Sirijo v karavani spoznal krščanskega meniha ali puščavnika z imenom [[Bahira]], ki je napovedal bodočo Mohamedovo pot do božjega preroka.<ref>Armand Abel, ''Bahira'', [[Encyclopaedia of Islam]]</ref>
Vrstica 95:
[[Slika:Mohammed receiving revelation from the angel Gabriel.jpg|thumb|left|250px|Slika Mohameda, ko prejema prvo razodetje od angela Gabriela (rokopis ''[[Jami al-Tawarikh]]'', avtor [[Rašid-al-Din Hamadani]], 1307)]]
</div>
[[Sahih Buhari]] pripoveduje, da je Mohamed opisal razodetja kot »da so včasih kot zvonjenje zvona«. Ajša je povedala: »Bila sem priča, kako je bog nekega zelo mrzlega dne navdihnil preroka in kako mu je znoj kapljal s čela (ko je bilo navdiha konec)«.<ref>{{cite web|url=http://www.cmje.org/religious-texts/hadith/bukhari/001-sbt.php |title=Center for Muslim-Jewish Engagement |publisher=Cmje.org |date= |accessdate=26 January 2012|archiveurl=http://web.archive.org/web/20111224225140/http://www.cmje.org/religious-texts/hadith/bukhari/001-sbt.php|archivedate=24 December 2011}}</sup></ref> Po [[Alford T. Welch|Welchu]] lahko imamo te zapise za resnične, saj je malo verjetno, da bi si jih muslimani kasneje ponaredili.<ref name="EoI-Muhamad"/> Mohamed je bil prepričan, da svoje misli lahko razlikuje od teh sporočil.<ref>Watt, ''The Cambridge History of Islam'' (1977), p. 31.</ref> Po Koranu je bila ena glavnih vlog Mohameda opozoriti nevernike na njihovo [[eshatologija|eshatološko]] kazen.{{Koran|38,70|6,19}} Občasno se Koran ne sklicuje izrecno na [[sodni dan]], temveč navaja primere iz zgodovine izumrlih skupnosti in svari Mohamedove sodobnike pred podobnimi katastrofami.{{Koran|41,13}} <ref name="EoQ-Muhamad"/> Mohamed ni samo karal tistih, ki so zavrnili Božje razodetje, temveč je imel dobre novice za vse, ki so se odpovedali zlu, poslušali božjo besedo in Bogu služili.<ref>Daniel C. Peterson, ''Good News'', [[Encyclopedia of the Quran]]</ref> Poslanstvo Mohameda vključuje tudi pridiganje monoteizma: Koran ukazuje Mohamedu, naj oznanja in hvali ime Gospoda, in mu naroča, naj ne časti malikov ali pridružuje Bogu drugih božanstev.<ref name="EoQ-Muhamad"/><ref name="IntroQuran185">An Introduction to the Quran (1895), p. 185</ref>
Ključne teme zgodnjih verzov Korana so med drugim odgovornost človeka do njegovega ustvarjalca; vstajenje od mrtvih, poslednja sodba z živimi opisi muk v peklu in užitkov v raju; in znamenja Boga v vseh vidikih življenja. Verskih dolžnosti, ki so bile v tem času zahtevane od vernikov, je bilo malo: verovati v Boga in ga prositi, naj odpusti grehe, pogosto moliti, pomagati drugim, zlasti ljudem v stiski; odpovedati se je treba goljufiji in ljubezni do bogastva (kar je bilo pomembno za trgovsko življenje v Meki), ostati čist in ne ubijati novorojenih deklic.<ref name = "EoI-Muhamad"/>
Vrstica 117:
=== Izra in Mi'radž ===
[[Slika:Al-Aqsa Mosque by David Shankbone.jpg|thumb|left|250px|[[Mošeja Al-Aksa]] je del kompleksa na Tempeljski gori (al-Haram aš-Šarif) v [[Jeruzalem]]u, za katero se verjame, da je »najbolj oddaljena« med mošejami, ki jih je Mohamed med svojim nočnim potovanjem obiskal. Al-Haram aš-Šarif je za muslimane tretji najsvetejši kraj na svetu.<ref name="Grabar2006">{{cite book|author=Oleg Grabar|title=The Dome of the Rock|url=http://books.google.com/books?id=OeIOowshe6EC&pg=PA14|accessdate=26 December 2011|date=1 October 2006|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-02313-0|page=14}}</sup></ref>]]
Islamsko izročilo pravi, da je Mohamed leta 620 doživel »[[Izra in Mi'radž]]«, čudežno potovanje v eni sami noči, v spremstvu angela Gabriela. V prvem delu poti, »Izra«, naj bi na krilatem žrebcu (»Burak«) iz Meke poletel do »najbolj oddaljene« med mošejami (v arabščini: »Masdžid al-Aksa«), ki jo običajno muslimani enačijo z [[Mošeja Al-Aksa|mošejo Al-Aksa]] v [[Jerusalem|Jeruzalem]]u. V drugem delu, ki se imenuje »Mi'radž», naj bi Mohamed obiskal nebesa in pekel ter govoril s prejšnjimi preroki, kot so [[Abraham]], [[Mojzes]] in [[Jezus]].<ref name="IntroQuran186"/><ref name="EoIMW"/> [[Ibn Išak]], avtor prvega [[Sirah Rasul Allah|Mohamedovega življenjepisa]], predstavlja ta dogodek kot duhovno izkušnjo, kasnejši zgodovinarji, kot sta [[Mohamed Ibn Jarir al-Tabari|Al-Tabari]] in [[Ibn Katir]], pa ga vidijo kot fizično potovanje.<ref name="EoIMW">''Encyclopedia of Islam and the Muslim World'' (2003), p. 482</ref>
[[Slika:Domeoftherock1.jpg|thumb|right|250px|Koranski napisi na Kupoli na skali, ki stojijo poleg [[Mošeja Al-Aksa|mošeje Al-Aksa]], na Tempeljski gori (al-Haram ash-Sharif). Kupola na skali označuje kraj, s katerega naj bi bil prerok Mohamed vzet v [[Jannah|nebesa]].<ref name="BloomBlair2009">{{cite book|author1=Jonathan M. Bloom|author2=Sheila Blair|title=The Grove encyclopedia of Islamic art and architecture|url=http://books.google.com/books?id=un4WcfEASZwC&pg=PA76|accessdate=26 December 2011|year=2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-530991-1|page=76}}</sup></ref>]]
Nekateri zahodni islamski učenjaki so mnenja, da je najstarejša muslimanska tradicija razumela potovanje kot pot od svetega prostora v Meki skozi nebesa do nebesnega »al-Bajtu L-MaʿMuri« (nebeški prototip Kabe); kasnejše izročilo pa v njem vidi potovanje Mohameda iz Meke v Jeruzalem.<ref>Sells, Michael. ''Ascension'', [[Encyclopedia of the Quran]].</ref>
Vrstica 147:
Razglašenih je bilo več odlokov, ki naj bi pridobili številno in premožno judovsko prebivalstvo. Vendar so jih kmalu preklicali, ker so Judje vztrajali pri tem, da zadržijo celotno mozaično zakonodajo; Mohameda, ker ni bil iz Davidovega rodu, niso priznali kot preroka.<ref name="IntroQuran187"/>
Prvo skupino poganskih spreobrnjencev v islam v Medini so sestavljali klani brez lastnih velikih voditeljev, ki so jih podjarmili sovražni voditelji iz drugih klanov.<ref>Watt (1956), p. 175.</ref> Sledilo jim je pogansko prebivalstvo Medine, ki se je razen nekaterih izjem na splošno odločilo za islam. Kot pravi [[Ibn Išak]], je na to vplivalo spreobrnjenje [[Sa'd ibn Mu'ad]]a (vidnega vodja iz Medine).<ref>Watt (1956), p. 177.</ref> Ljudje, ki so se v Medini spreobrnili k Islamu in ki so muslimanskim izseljencem našli zatočišče, so postali znani kot »[[Ansar (Islam)|Ansar]]« (podporniki).<ref name="EoI-Muhamad" /> Mohamed je nato razglasil bratstvo med izseljenci in podporniki in si izbral Alija za lastnega brata.<ref>{{cite encyclopedia | title = Ali ibn Abitalib | encyclopedia = Encyclopedia Iranica | accessdate =25 October 2007|url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v1f8/v1f8a043.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070812205939/http://www.iranica.com/newsite/articles/v1f8/v1f8a043.html|archivedate=2007-08-12}}</sup></ref>
{{Quote box |align=left
Vrstica 171:
[[Slika:Masjid al-Qiblatain.jpg|right|thumb|250px|[[Masdžid al-Kiblatain]], kjer je Mohamed določil na novo [[Kibla (islam)|Kiblo]], to je smer molitve]]
Izročilo pravi, da je 11. februarja 624 Mohamed, med molitvijo v mošeji [[Masdžid al-Kiblatain]] v Medini prejel razodetje od Boga, da mora med molitvijo biti obrnjen proti Meki in ne proti Jeruzalemu. Hkrati z njim so svoj položaj prilagodili tudi njegovi soverniki, kar je bil začetek tradicije, da se vernik med molitvijo obrača proti Meki.<ref name="Watt1974">{{cite book |author=William Montgomery Watt|title=Muhamad: prophet and statesman |url=http://books.google.com/books?id=zLN2hNidLw4C&pg=PA113 |accessdate=29 December 2011 |date=7 February 1974 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-881078-0 |pages=112–114}}</sup></ref> Kot meni Watt, sprememba ni bila tako nenadna in dokončna, kot pravi izročilo (verzi, povezani s tem razodetjem{{Koran|2,136|2,147}}, naj bi bili razkriti ob različnih časih), poleg tega pa naj bi bila skladna s sprememami v Mohamedovi politični podpori in predstavljala znak, da se je odmaknil od Judov in sprejel bolj arabski pogled.<ref name="Watt1974"/>
Marca 624 je Mohamed vodil približno tristo bojevnikov v napad na [[Karavana|karavano]] trgovcev iz Meke. Muslimani so jim postavili zasedo pri Badru.<ref>Rodinson (2002), p. 164.</ref> Ker je bila z načrtom seznanjena, je karavana muslimanom ušla.<ref name="IntroQuran188"/> Iz Meke so medtem poslali zaščitnico, ki je ugotovila, da je karavana na varnem, in nato izsledila muslimane ter se spopadla z njimi. Do bitke pri Badru je prišlo marca 624.<ref>Watt, ''The Cambridge History of Islam'', p. 45</ref> Čeprav so bili številčno na slabšem za več kot trikrat, so muslimani bitko, ki je terjala najmanj petinštirideset nasprotnikov in samo štirinajst njihovih mrtvih, dobili. Uspelo jim je tudi pobiti nasprotnikove voditelje, med drugimi je padel [[Amr Ibn Hisham|Abu Džal]]<ref>Glubb (2002), pp. 179–186.</ref> Zajeli so sedemdeset ujetnikov, številne med njimi so kmalu zamenjali za bogato odkupnino ali pa osvobodili.<ref name="Lewisw"/><ref name="IntroQuran188"/><ref name="W123">Watt (1961), p. 123.</ref><ref name = "Rodinson 168-9">Rodinson (2002), pp. 168–9.</ref> Mohamed in njegovi privrženci so v zmagi videli potrditev svoje vere,<ref name="EoI-Muhamad"/> saj je Mohamed zmago pripisal pomoči nevidne množice angelov.<ref name="IntroQuran188189">An Introduction to the Quran (1895), p.188 – 189</ref> Verzi v Koranu iz tega časa se za razliko od verzov iz Meke ukvarjajo s praktičnimi težavami vladanja in z vprašanji glede delitve plena.<ref>Lewis(2002), p. 44</ref><ref name="IntroQuran189">An Introduction to the Quran (1895), p.189</ref>
Zmaga je okrepila Mohamedov položaj v Medini in pregnala pretekle dvome med njegovimi privrženci.<ref>Russ Rodgers, ''The Generalship of Muhamad: Battles and Campaigns of the Prophet of Allah'' (University Press of Florida; 2012) ch 1</ref> Nasprotovanje je tako postalo manj glasno. Pogani, ki se še niso spreobrnili, so bili zaradi islama zelo zagrenjeni. Dva izmed njih, [[Asma bint Marvan]] in [[Abu 'Afak]], sta spesnila verze, ki so muslimane zasmehovali in žalili. Ubili so ju pripadniki njunega lastnega ali sorodnega klana, tako da do krvnega maščevanja ni prišlo.<ref>Watt (1956), p. 179.</ref>
Vrstica 182:
==== Spor z Meko ====
[[Slika:Kabaa.jpg|thumb|right|250px|[[Kaaba]] v Meki je dolgo časa igrala večjo gospodarsko in versko vlogo za področje. Sedemnajst mesecev po prihodu Mohameda v Medino je postala [[Kibla]], to je smer za molitev ([[salad]]) za muslimane. Kaabo so večkrat obnovili; sedanja zgradba, zgrajena leta 1629, je rekonstrukcija prejšnje stavbe iz leta 683.<ref name="Peters2005">{{cite book|author=F. E. Peters|title=The Monotheists: Jews, Christians, and Muslims in Conflict and Competition, Volume I: The Peoples of God|url=http://books.google.com/books?id=RsafPfUjC6EC&pg=PA88|accessdate=29 December 2011|date=25 July 2005|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-12372-1|page=88}}</sup></ref>]]
Prebivalci Meke so si prizadevali maščevati za poraz. Da bi ohranili svojo blaginjo, so morali ponovno pridobiti svoj pri Badru izgubljeni ugled.<ref>Watt (1961), p. 132.</ref> V naslednjih mesecih so iz Meke pošiljali odrede v zasedo, Mohamed pa je vodil odprave proti plemenom, ki so bila zavezniki Meke, in organiziral napad na karavano iz Meke.<ref>Watt (1961), p. 134</ref> [[Abu Sufjan]] nato zbral vojsko tri tisoč mož in se odpravil v napad na Medino.<ref name="IntroQuran189"/><ref name = "Lewis 1960 45">Lewis (1960), p. 45.</ref>
Vrstica 190:
* Watt (1964) p. 144.</ref>
Abu Sufjan je zdaj svoja prizadevanja usmeril v drugi napad na Medino. Pritegnil je podporo nomadskih plemen severno in vzhodno od Medine, pomagal si je s propagando o Mohamedovi šibkosti, obljubljal je plen, spominjal sogovornike na ugled plemena Kurajš in jih podkupoval.<ref name = "Watt Medina 30">Watt (1956), p. 30.</ref> Mohamedova politika je sedaj bila, kolikor mu je bilo mogoče, preprečiti zavezništva proti njemu. Kadarkoli je prišlo do zaveze proti Medini, je proti plemenom poslal odprave, ki so zavezano uničile.<ref name = "Watt Medina 30" /> Kadar je Mohamed dobil novice, da se možje zbirajo s sovražnimi nameni proti Medini, je nanje ostro odgovoril.<ref>Watt (1956), p. 34</ref> En primer je umor [[Ka'b ibn al-Ašraf]]a, poglavarja judovskega rodu [[Banu Nadir]], ki je odšel v Meko in pisal pesmi, ki so v prebivalcih Meke budile žalost, jezo in željo po maščevanju za bitko pri Badru.<ref>Watt (1956), p. 18</ref><ref>{{cite journal | last1 = Rubin | first1 = Uri | year = 1990 | title = The Assassination of Kaʿb b. al-Ashraf | journal = Oriens | volume = 32 | issue = 1 | pages = 65–71 | jstor = 1580625 | doi = 10.2307/1580625}}</sup></ref> Mohamed je približno leto kasneje izgnal rod Banu Nadir iz Medine<ref>Watt (1956), pp. 220–221</ref> v Sirijo in mu pri tem dovolil, da s seboj vzame nekaj svojega premoženja, ker mu jih v njihovih oporiščih ni uspelo obvladati. Ostali del njihovega premoženja je zahteval Mohamed zase v imenu Boga, ker ni bilo pridobljeno s prelivanjem krvi. Mohamed je več različnih arabskih plemen drugega za drugim presenetil z ogromno silo, zaradi česar so se njegovi sovražniki združili da bi ga skupaj uničili.<ref name="IntroQuran190">An Introduction to the Quran (1895), p.190</ref> Mohamedu ni uspelo preprečiti nastanka konfederacije proti sebi, uspelo pa mu je razširiti svoje sile in preprečiti številnim plemenom, da bi se pridružila njegovim sovražnikom.<ref>Watt (1956), p. 35</ref>
==== Obleganje Medine ====
Vrstica 244:
Meka je odgovorila, da lahko sprejmejo samo zadnji pogoj.<ref name=khan_274_275/> Kmalu pa so spoznali svojo napako in poslali Abu Sufjana, da dogovor iz Hudajbija podaljša, vendar pa je tokrat Mohamed njegovo zahtevo zavrnil.<ref name="Intro2Quran273"/>
Mohamed se je začel pripravljati na odpravo.<ref>Lings (1987), p. 292</ref> Leta 630 se Mohamed odpravil na Meko z ogromno silo, za katero pravijo, da je štela več kot deset tisoč ljudi, in z minimalnimi žrtvami prevzel nadzor nad mestom.<ref>Watt (1956), p. 66.</ref><ref name="Intro2Quran274">An Introduction to the Quran II (1895), p.274</ref> Razglasil je amnestijo za pretekla dejanja, razen za deset moških in žensk, ki so bili »krivi umora in drugih kaznivih dejanj ali pa so sprožili vojno in ogrožali mir«.<ref name=
==== Zavzetje Arabije ====
Vrstica 265:
Leta 632, deset let po selitvi v Medino, se je Mohamed prvič odpravil na pravo [[Hadž|islamsko romanje]], med njim pa svoje privržence poučeval o obredih velikega letnega romanja, poznanega kot »Hadž«.<ref name="EoI-Muhamad"/> Ob koncu svojega romanja je imel na gori Arafat vzhodno od Meke slaven govor, znan kot poslovilni govor. V njem je svojim privržencem svetoval, naj se ne držijo nekaterih pred-islamskih običajev. Razglasil je, da Arabci niso več vredni od ne-Arabcev, pa tudi ne-Arabci niso več od Arabcev. Prav tako belci niso več vredni od črncev in črnci ne od belcev, razen v njih pobožnosti in dobrih delih.<ref>{{cite book |last= Sultan |first= Sohaib |title=The Koran For Dummies|publisher= [[John Wiley & Sons]] |date=Marec 2011 |isbn= 0-7645-5581-2}}</ref> Ukinil je vsa stara krvna maščevanja in spore, povezane z nekdanjim plemenskim sistemom in zahteval, da se vse stare zaobljube razvežejo kot znak rojstva nove islamske skupnosti. Ko je prišel do ranljivosti žensk v svoji družbi, je Mohamed zaprosil svoje moške privržence: »bodite dobri do žena, ki so nemočne jetnice (''Avan'') v vaši hiši. Vzeli ste si jih iz rok Boga in to zvezo uzakonili z Božjo besedo, zatorej ljudje, spametujte se in poslušajte moje besede ... « Povedal jim je, da imajo pravico krotiti in kaznovati svoje žene, vendar naj jih pri tem vodi dobrota. Lotil se je tudi vprašanja dedovanja in prepovedal lažne zahteve na osnovi očetovstva ali poslovnega odnosa do pokojnika; svojim privržencem je prepovedal dedičem zapuščati premoženje z oporoko. Poudaril je tudi svetost štirih lunarnih mesecev vsako leto.<ref>[[Devin J. Stewart]], ''Farewell Pilgrimage'', Encyclopedia of the Qur'an</ref><ref>Al-Hibri (2003), p.17</ref><ref name="Intro2Quran278">An Introduction to the Quran II (1895), p.278</ref> Po sunitskem tafsiru je bil med tem dogodkom izrečen naslednji verz Korana: »Danes sem izpopolnil vašo vero in izpolnil Svojo milost do vas in vam za vero izbral islam«.{{Koran|5,3}} <ref name="EoI-Muhamad"/><ref name="Intro2Quran279">An Introduction to the Quran II (1895), p.279</ref> Po šiitskem tafsiru se ta verz nanaša na imenovanje Alija za Mohamedovega namestnika nekaj dni kasneje, ko so se muslimani vračali iz Meke v Medino.<ref>Glej:
* [http://www.almizan.org/Tafseer/Volume3/Baqarah50.asp Tabatabae, Tafsir Al-Mizan, volume 9, pages 227–247]{{dead link|date=September 2012}}</sup>▼
* {{Cite web|url=http://www.tafseercomparison.org/study2.asp?TitleText=Study%202:%20Verse%205:3|title=Comparing the Tafsir of various exegetes|publisher=Tafseer Comparison|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120514111339/http://www.tafseercomparison.org/study2.asp?TitleText=Study%202:%20Verse%205:3|archivedate=14 May 2012|accessdate=2 February 2013}}</sup></ref>▼
==== Smrt in grob ====▼
▲* [http://www.almizan.org/Tafseer/Volume3/Baqarah50.asp Tabatabae, Tafsir Al-Mizan, volume 9, pages 227–247]{{dead link|date=September 2012}}
▲*{{Cite web|url=http://www.tafseercomparison.org/study2.asp?TitleText=Study%202:%20Verse%205:3|title=Comparing the Tafsir of various exegetes|publisher=Tafseer Comparison|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120514111339/http://www.tafseercomparison.org/study2.asp?TitleText=Study%202:%20Verse%205:3|archivedate=14 May 2012|accessdate=2 February 2013}}</ref>
▲==== Smrt in grob ====
Nekaj mesecev po poslovilnem romanju je Mohamed zbolel in nekaj dni imel [[vročina|povišano telesno temperaturo]], [[glavobol]]e in šibko počutje.<ref name="Intro2Quran279"/> Umrl je v ponedeljek, 8. junija 632, star 62 ali 63 let, v hiši svoje žene Ajše v Medini.<ref name="USN&WR">[http://www.usnews.com/articles/news/religion/2008/04/07/the-last-prophet.html?PageNr=3 ''The Last Prophet'']
Pokopali so ga, kjer je umrl, v Ajšini hiši.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref>Leila Ahmed (1986), 665–91 (686)</ref><ref name="Peters90">F. E. Peters(2003), [http://books.google.com/books?id=HYJ2c9E9IM8C&pg=PA90 p. 90]
Ko je [[Saud bin Abdul-Aziz bin Mohamed bin Saud|bin Saud]] leta 1805 osvojil Medino, je z Mohamedove grobnice odstranil okraske iz zlata in draguljev.<ref name="Weston2008"/> Pristaši bin Sauda, privrženci [[vahabizem|vahabizma]], so uničili skoraj vse grobne kupole v Medini, da bi preprečili njihovo čaščenje,<ref name="Weston2008">{{cite book|author=Mark Weston|title=Prophets and princes: Saudi Arabia from Muhamad to the present|url=http://books.google.com/books?id=EEEFsVYLko4C&pg=PA102|year=2008|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-470-18257-4|pages=102–103}}</sup></ref> in za Mohamedovo pravijo, da jo je skorajda prizadela ista usoda.<ref name="Behrens-AbouseifVernoit2006">{{cite book|author1=Doris Behrens-Abouseif|author2=Stephen Vernoit|title=Islamic art in the 19th century: tradition, innovation, and eclecticism|url=http://books.google.com/books?id=A4q58Af5zAoC&pg=PA22|year=2006|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-14442-2|page=22}}</sup></ref> Podobni dogodki so se pripetili leta 1925, ko so [[Ikhwan|Savdske milice]] mesto ponovno zavzele —in jo tokrat uspele obdržati.<ref name="Weston2008b">{{cite book|author=Mark Weston|title=Prophets and princes: Saudi Arabia from Muhamad to the present|url=http://books.google.com/books?id=EEEFsVYLko4C&pg=PA136|year=2008|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-470-18257-4|page=136}}</sup></ref><ref name="Cornell2007">{{cite book|author=Vincent J. Cornell|title=Voices of Islam: Voices of the spirit|url=http://books.google.com/books?id=8dNKFLJVvNkC&pg=PA84|year=2007|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-275-98734-3|page=84}}</sup></ref><ref name="Ernst2004">{{cite book|author=Carl W. Ernst|title=Following Muhamad: Rethinking Islam in the Contemporary World|url=http://books.google.com/books?id=DOWn22EkJsQC&pg=PA1173|year=2004|publisher=Univ of North Carolina Press|isbn=978-0-8078-5577-5|pages=173–174}}</sup></ref> Kakor si vahabisti razlagajo islam, se mrtve pokopava v neoznačene grobove.<ref name="Behrens-AbouseifVernoit2006"/> Čeprav to Savdijcem ni bilo po volji, so številni romarji še dalje prihajali na ritualni obisk groba [[Ziyarat|Zijarat]].<ref name="Bennett1998">{{cite book|author=Clinton Bennett|title=In search of Muhamad|url=http://books.google.com/books?id=-VTIkkcUFHQC&pg=PA182|year=1998|publisher=Continuum International Publishing Group|isbn=978-0-304-70401-9|pages=182–183}}</sup></ref><ref name="Clark2011">{{cite book|author=Malcolm Clark|title=Islam For Dummies|url=http://books.google.com/books?id=zPXu561ZpvgC&pg=PT165|year=2011|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-118-05396-6|page=165}}</sup></ref> Čeprav so Savdijci to prepovedali, so oktobra 2012 prišle v javnost fotografije iz notranjosti grobnice Mohameda in njegove hčerke Fatime, ki kažejo zelo preprosto, z zeleno barvo okrašeno gradnjo.<ref>[http://en.shafaqna.com/component/k2/item/11275-8-astonishing-photos-of-the-prophet-muhammad-s-tomb-inside.html 8 Astonishing Photos of the Prophet Muhamad's Tomb (inside)]
{{wide image|Madina Haram at evening .jpg|800px|[[Al-Masjid an-Nabawi]] (prerokova mošeja) v [[Medina|Medini]], Saudova Arabija, z zeleno kupolo nad Mohamedovim grobom v sredini.|left}}
Vrstica 295:
== Zgodnje reforme pod islamom ==
Po [[William Montgomery Watt]]u vera za Mohameda ni bila osebna zadeva njega kot posameznika, temveč je bila »celosten odziv njegove osebnosti na celotno situacijo, v kateri se je znašel. Odzival se je [ne samo] … na verske in intelektualne vidike stanja, temveč tudi na gospodarske, družbene in politične pritiske, ki jih je bilo čutiti v takratni Meki«.<ref>Cambridge History of Islam (1970), p. 30.</ref> [[Bernard Lewis]] pravi, da v islamu obstajata dve pomembni politični tradiciji - ena vidi v Mohamedu državnika v Medini, druga pa kot upornika v Meki. Na islam gleda kot na neke vrste revolucijo, ki je družbe, v katere se je to vero vneslo, močno spremenila.<ref name="LewisNYRB">Lewis [http://www.nybooks.com/articles/4557 (1998)]
Zgodovinarji na splošno soglašajo, da so islamske družbene reforme na področjih, kot so recimo socialna varnost, družinska struktura, suženjstvo in pravice žensk ter otrok, ''status quo'' arabske družbe izboljšale.<ref name="LewisNYRB"/><ref>
Vrstica 309:
[[Slika:Hilye-i serif 5.jpg|thumb|right|200px|»[[Hilya]]« z opisom Mohameda, [[Hâfiz Osman]] (1642–1698)]]
Ali je Mohameda takole opisal:<ref name="AsaniAbdel-Malek1995">{{cite book |author1=Ali Sultaan Asani |author2=Kamal Abdel-Malek |author3=Annemarie Schimmel |title=Celebrating Muḥammad: images of the prophet in popular Muslim poetry |url=http://books.google.com/books?id=_10OAAAAYAAJ |accessdate=5 November 2011 |date=October 1995 |publisher=University of South Carolina Press |isbn=978-1-57003-050-5}}</sup></ref>
{{quotation| Mohamed je bil srednje postave, lasje mu niso bili ne gladki ne nakodrani, ni bil rejen, imel je bel okrogel obraz, velike črne oči in dolge trepalnice. Hodil je, kot da gre po klancu navzdol. Med lopaticama je imel »žig preroka« ... Bil je polne postave. Obraz mu je sijal kot mesec. Bil je več kot povprečne postave, vendar ne pretirano visok. Imel je goste, nakodrane lase. Spleteni so mu bili v ločene pletenice. Lasje so mu segali čez uhlje. Njegova polt je bila ''azhar'' [svetla, sijoča]. Mohamed je imel široko čelo, in drobne, dolge in obokane obrvi, ki se nista združili. Med njima je bila žila, ki se mu je v jezi napela. Zgornji del nosu je bil kljukast; imel je gosto brado, gladka lica, močna usta in narazen razstavljene zobe. Prsa so mu bila porasla z redko dlako. Vrat mu je bil kot vrat slonokoščenega kipa, čist kot srebro. Mohamed je bil skladne, močne postave, s krepkim stiskom roke, ploščatim trebuhom in prsnim košem, prsa in ramena so mu bila široka.}}
»Prerokov pečat« med prerokovimi rameni običajno opisujejo kot izstopajoče prirojeno znamenje, veliko kot golobje jajce.<ref name="Schimmel1985">{{cite book|author=Annemarie Schimmel|title=And Muhamad is his messenger: the veneration of the Prophet in Islamic piety|url=http://books.google.com/books?id=jlYOAAAAYAAJ|accessdate=5 November 2011|year=1985|publisher=University of North Carolina Press|isbn=978-0-8078-1639-4|page=34}}</sup></ref> Še en opis Mohameda iz ust Umm Ma'bad, ki jo je srečal na svoji poti v Medino:<ref name="Safi2009">{{cite book|author=Omid Safi|title=Memories of Muhamad: why the Prophet matters|url=http://books.google.com/books?id=Gs2oDbagvfIC&pg=PA273|accessdate=5 November 2011|date=17 November 2009|publisher=HarperCollins|isbn=978-0-06-123134-6|pages=273–274}}</sup></ref>
{{quotation|Videla sem moškega, neoporečnega in čistega, z lepim obrazom in zgledno postavo. Ni ga pačilo suho telo, tudi ni bil pretirano majhen v glavo in v vrat. Bil je mil in prikupen, globoko črnih oči in gostih trepalnic. V njegovem glasu je bilo čutiti hripavost in imel je dolg vrat. Imel je gosto brado in lepo zaokrožene obrvi, ki so se na sredi družile. <p> Če je molčal, je bil resen in dostojanstven, če pa je govoril, se je v njem dvignila veličastnost in ga zmagala. Od daleč je med moškimi bil najlepši in najsijajnejši, od blizu pa najbolj blag in prijeten. V pogovoru je bil prijeten in zgovoren, ne da ni bil pri tem malenkosten in drobnjakarski. Njegov govor je bil kot slap biserov, odmerjen tako, da nihče ni obupaval, ker bi bil predolg, in da ga nobeno uho ni preslišalo, ker bi bil prekratek.}}
Vrstica 324:
Mohamedovo življenje tradicionalno delijo v dve obdobji: v Meki pred Hidžro (570-622), in v Medini po njej (od 622 do 632). Za Mohameda pravijo, da je imel trinajst žena (čeprav sta dve med njimi, [[Rajhana bint Zajd|Radžhana bint Zajd]] in [[Maria al-Kibtibija]], za nekatere samo priležnici).<ref>Gl. na primer Marco Schöller, '' Banu Kurajza'', [[Encyclopedia of the Quran]] ki navaja več virov o Rayhani</ref><ref name="Barbara Freyer">Barbara Freyer Stowasser, ''Wives of the Prophet'', [[Encyclopedia of the Quran]]</ref> Razen dveh so bile vse ženitve sklenjene po selitvi v Medino.
Petindvajsetleten je Mohamed poročil bogato [[Kadija bint Kuvajlid|Kadijo bint Kuvajlid]], ki je tedaj bila stara 40 let.<ref>{{cite book | last = Subhani | first = Jafar | title = The Message | url = http://www.al-islam.org/message | publisher = Ansariyan Publications, Qom | chapter = Chapter 9}}</sup></ref> Zakonska zveza je trajala 25 let in je bil srečna.<ref name="Esp2">Esposito (1998), p. 18</ref> Mohamedu je bila Kadija na različne načine v podporo; ko je bil poročen z njo, Mohamed ni sklenil nobenega zakona s kako drugo žensko.<ref name = "Bullough 1998 119">Bullough (1998), p. 119</ref><ref name="Reeves46">Reeves (2003), p. 46</ref> Po Kadijini smrti je Kavla bint Hakim Mohamedu predlagala, da poroči Savdo bint Zama, vdovo muslimana, ali pa [[Ajša|Ajšo]], hčer To Ruman in Abu Bakra iz Meke. Po sporočilu jo je Mohamed prosil, naj posreduje in mu uredi poroko z obema.<ref name="Watt-encyc-online">Watt, ''Ajša'', [[Encyclopedia of Islam]]</ref>
Tradicionalni viri pravijo, da je bila Ajša stara šest ali sedem let, ko se je zaročila z Mohamedom.<ref name="Watt-encyc-online"/><ref name="Spellberg">[[Denise Spellberg|D. A. Spellberg]], ''Politics, Gender, and the Islamic Past: the Legacy of A'isha bint Abi Bakr'', [[Columbia University Press]], 1994, p. 40</ref><ref name="Armstrong">Karen Armstrong, ''Muhamad: A Biography of the Prophet'', Harper San Francisco, 1992, p. 145.</ref> in da je do izpolnitve poroke prišlo šele, ko je prišla pri starosti devetih ali desetih let v puberteto.<ref name="Watt-encyc-online"/><ref name="Spellberg"/><ref name="Karen_Armstrong">Karen Armstrong, ''Muhamad: Prophet For Our Time'', HarperPress, 2006, p. 105.</ref><ref name="Haykal">Muhamad Husayn Haykal, ''The Life of Muhamad'', North American Trust Publications (1976), p. 139</ref><ref>Barlas (2002), p.125-126</ref><ref>{{Hadith-usc|bukhari|5|58|234}}
Po selitvi v Medino je Mohamed (tedaj v svojih petdesetih) poročil več žensk. Te poroke so bile sklenjene predvsem zaradi političnih in humanitarnih razlogov. Žene so bile bodisi vdove v bitkah ubitih muslimanov, ki so ostale brez zaščitnika, bodisi so pripadale pomembni družini ali klanu, ki ga je bilo treba počastiti ali pa okrepiti zavezništvo z njim.<ref>Momen (1985), p.9</ref>
Vrstica 348:
Vera v preroštvo Mohameda, takoj za izjavo in priznanjem enkratnosti Boga, je glavni vidik [[Aqidah|islamske vere]]. Vsak musliman razglaša z molitvijo [[Šahada]], da »ni boga razen Boga, in priča sem, da je Mohamed Božji prerok«. Šahada je temeljna veroizpoved ali načelo islama. V idealnem primeru je to prva govorjena beseda, ki jo bo novorojeni slišal; otroci se jo hitro učijo in jo razumejo, in na ustnicah jim bo, ko bodo umirali. Muslimani morajo Šahado ponavljati v klicu k molitvi (»[[adhan]]«) in v [[salat|molitvi]] sami. Od nevernikov, ki se hočejo spreobrniti k islamu, se pričakuje, da bodo veroizpoved recitirali.<ref>Farah (1994), p.135</ref>
Islamska vera vidi v Mohamedu zadnjega v vrsti prerokov, ki jih je poslal Bog<ref name="espos12">{{cite book |last=Clark |first=Malcolm |title=Islam for Dummies |url=http://books.google.com/books?id=zPXu561ZpvgC&pg=PT100#v=onepage&q&f=true |year=2003 |publisher=Wiley Publishing Inc. |location=[[Indiana]] |isbn= |page=100}}</sup></ref><ref>{{cite book |last=Nigosian |first=S. A. |title= Islam: Its History, Teaching, and Practices |url=http://books.google.com/books?id=my7hnALd_NkC&pg=PA17#v=onepage&q&f=false |year=2004 |publisher=[[Indiana University Press]] |location=[[Indiana]] |isbn= 0-253-21627-3 |page=17}}</sup></ref><ref>{{cite encyclopedia |editor=Juan E. Campo |encyclopedia=Encyclopedia of Islam |url=http://books.google.com/books?id=OZbyz_Hr-eIC&lpg=PP1&dq=isbn%3A1438126964&pg=PA494#v=onepage&q&f=false |publisher=[[Facts on File]] |year=2009 |isbn=978-0-8160-5454-1|page=494}}</sup></ref><ref>{{cite web |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/396226/Muhamad |title=Muhamad |author= |year=2013 |work= Encyclopædia Britannica Online |publisher=Encyclopædia Britannica, Inc |accessdate=27 January 2013}}</sup></ref> v dobro vseh ljudi. Koran sam pravi: »Ni mogoče, da bi ta Korán prišel od koga drugega kakor od Allaha, potrditev tistega je, kar je bilo pred njim, in pojasnilo Knjige, o Njem ni dvoma, od Gospodarja svetov je!«{{Koran|10,37}} Podobno pravi v suri 46: »/.../ pred njim je Musova Knjiga kot vodič in milost. In to je Knjiga, ki v arabskem jeziku to potrjuje...«,{{Koran|46,12}} naslednje mesto pa vernikom islama ukazuje »Recite: Verujemo v Allaha in v to, kar je bilo razodeto nam, in v tisto, kar je bilo razodeto Ibrahimu, Ismailu, Ishaku, Jakubu in njihovim rodovom, v tisto, kar je bilo razodeto Musi in Isi, in v tisto, kar so dobili preroki od svojega Gospodarja ...«.{{Koran|2,136}}
Zgodovinar Denis Gril pravi, da Koran Mohameda ne opisuje odkrito kot čudodelnika, konec koncev je kot največji Mohamedov čudež razumeti Koran sam.<ref name="EoQ-Miracle">Denis Gril, ''Miracles'', [[Encyclopedia of the Qur'an]]</ref> Vendar pa muslimansko izročilo Mohameda povezuje z več čudeži ali nadnaravnimi dogodki.<ref name="EoI-Miracle">A.J. Wensinck, ''Muʿd̲j̲iza'', [[Encyclopaedia of Islam|Encyclopedia of Islam]]</ref> Na primer, veliko muslimanskih komentatorjev in nekateri zahodni znanstveniki razlagajo Suro,{{Koran|54}} kot da se nanaša na Mohameda, ki da je razpolovil mesec, ker so Kurajši začeli preganjati njegove privržence.<ref name="EoQ-Miracle"/><ref>Daniel Martin Varisco, ''Moon'', [[Encyclopedia of the Qur'an]]</ref>
Vrstica 356:
Suna je igrala tudi pomembno vlogo pri razvoju islamske znanosti. Veliko je prispevala k razvoju islamskega prava, zlasti po koncu prvega islamskega stoletja.<ref>J. Schacht, ''Fiḳh'', Encyclopedia of Islam</ref> Muslimanski mistiki, znani kot [[sufi]]ji, ki so iskali notranji smisel Korana in notranjo naravo Mohameda, so v preroku islama videli ne le preroka, temveč tudi popolnega svetnika. Sufijski redovi in njihove duhovne globine segajo v preteklost vse do Mohameda.<ref>''Muhamad'', Encyclopædia Britannica, p.11–12</ref>
[[Slika:Mohamed peace be upon him.svg|thumb|right|125px|Kaligrafsko upodabljen »mir z njim«, ki se ga običajno dodaja v pisni obliki Mohamedovemu imenu. Stavek je kodiran kot ligatura v Arabskem delu [[Unicode]] - U+FDFA.<ref name="unicode">{{cite web |url=http://www.unicode.org/charts/PDF/Unicode-3.1/U31-FB50.pdf |title=Arabic Presentation Forms-A |date=1 October 2009 |work=The Unicode Standard, Version 5.2 |publisher=Unicode, Inc. |location=Mountain View, Ca. |format=PDF |accessdate=9 May 2010}}</sup></ref>]]
Tradicionalno so muslimani izražali ljubezen do Mohameda in ga častili. Zgodbe iz Mohamedovega življenja, njegove priprošnje in njegovi čudeži (zlasti »Delitev meseca«) prežemajo priljubljeno muslimansko misel in poezijo. Med arabskimi odami o Mohamedu je posebno dobro znana [[Kasida al-Burda]] (»Pesem o plašču«), ki jo je spesnil egiptovski [[Sufi]] [[al-Busiri]] (1211-1294); za veliko ljudi ima zdravilno, duhovno moč.<ref name="Stetkevych2010">{{cite book|author=Suzanne Pinckney Stetkevych|title=The mantle odes: Arabic praise poems to the Prophet Muḥammad|url=http://books.google.com/books?id=F-nY3_DXo-gC&pg=PR12|accessdate=27 January 2012|date=24.5.2010|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-22206-0|page=xii}}</ref> Kuran omenja Mohameda kot »milost (''Rahmat'') za svet«.{{Koran|21,107}} <ref name="EoI-Muhamad"/> Na vzhodu ljudje usmiljenje vidijo kot dež, tako da je dostikrat videti Mohameda kot deževni oblak, ki deli blagoslove, plove od kraja do kraja, oživlja mrtva srca in prav tako kot dež oživlja navidez mrtvo zemljo (glej, na primer, Sindi pesem Šah ʿ Abd al-Latif).<ref name="EoI-Muhamad"/> [[Mavlid|Mohamedov rojstni dan]] je eden večjih praznikov po muslimanskem svetu, izjema je [[Vahabizem|vahabitska]] Saudova Arabija, kjer se teh javnih proslav ne podpira.<ref name="Nasr-Muhamad">[[Seyyed Hossein Nasr]], Encyclopædia Britannica, ''Muhamad'', p.13</ref> Kadar muslimani izrečejo ali zapišejo Mohamedovo ime, običajno dodajo »Bodi mir z njim« (Arabsko: »salAlahu `alajhi va salam«).<ref name="Ann Goldman 2006 p.212"/> V priložnostnem pisanju se to včasih skrajša v PBUH ali SAW; v tiskanem gradivu se običajno uporabi majhna kaligrafska sličica namesto izpisa celotnega stavka.
Vrstica 364:
[[Slika:Muhammad destroying idols - L'Histoire Merveilleuse en Vers de Mahomet BNF.jpg|thumb|left|250px|Mohamedov prihod v Meko in uničevanje malikov. Mohamed je v tem rokopisu prikazan kot plamen. Iz Bazilovega ''Hamla-i Hajdari'', [[Kašmir (pokrajina)|Kašmir]], 1808.]]
V skladu s prepovedjo v Hadit (ustvarjati podobe čutečih bitij), ki se še posebej strogo spoštuje, ko gre za Boga in preroka Mohameda, se islamska verska umetnost osredotoča na besedo.<ref name="Plas1987"/><ref name="Esposito2011">{{cite book|author=John L. Esposito|title=What everyone needs to know about Islam|url=http://books.google.com/books?id=2wSVQI3Ya2EC&pg=PA14|year=2011|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-979413-3|pages=14–15|edition=2}}</sup></ref> Muslimani se na splošno izogibajo upodabljanju Mohameda, mošeje so okrašene z lepopisjem in citati iz Korana ter geometrijskimi predlogami, ne pa s slikami ali kipi.<ref name="Plas1987">{{cite book|editor=Dirk van der Plas|author=Kees Wagtendonk|title=Effigies dei: essays on the history of religions|chapter=Images in Islam|url=http://books.google.com/books?id=ops3AAAAIAAJ&pg=PA120|accessdate=1 December 2011|year=1987|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-08655-5|pages=119–124}}</sup></ref><ref name="Peters2010">{{cite book|author=F. E. Peters|title=Jesus and Muhamad: Parallel Tracks, Parallel Lives|url=http://books.google.com/books?id=olEi-1LZYYQC&pg=PA159|accessdate=1 December 2011|date=10 November 2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-974746-7|pages=159–161}}</sup></ref> Dandanes se prepoved upodabljanja Mohameda – katere namen je bil preprečiti čaščenje Mohameda namesto Boga – veliko bolj strogo uveljavlja v sunitskem islamu (85–90 % muslimanov) kot pri šiitih (10–15 %).<ref name="Safi20102010">{{cite book|last=Safi2010|first=|title=2 November 2010|url=http://books.google.com/books?id=s63i21E9dr8C|accessdate=29 December 2011|date=2 November 2010|publisher=HarperCollins|isbn=978-0-06-123135-3|page=32}}</sup></ref> V preteklosti so tako suniti kot tudi šiiti ustvarjali slike Mohameda, <ref name="Omid"/> vendar so islamske slike Mohameda redkost.<ref name="Plas1987"/> Doslej so se večinoma omejevale na zasebni in elitni medij miniature; od 1500 dalje večina slik kaže Mohameda s pokritim obrazom ali pa kot plamen.<ref name="Peters2010"/><ref name="Bakker2009"/>
Najstarejše še obstoječe slike izvirajo iz 13. stoletja, gre za anatolske seldžuške in Ihmanidske perzijske miniature, tipično v okviru literarnih žanrov, ki opisujejo življenje in dela Mohameda.<ref name="Bakker2009"/><ref name="Gruber2009">{{cite book|author=Christiane Gruber|chapter=Between Logos (Kalima) and Light (Nur): Representations of the Muslim Prophet Muhamad in Islamic Painting|editor=Gulru Necipoglu|title=Muqarnas|url=http://umich.academia.edu/ChristianeGruber/Papers/443477/_Between_Logos_Kalima_and_Light_Nur_Representations_of_the_Prophet_Muhamad_in_Islamic_Painting_|volume=26|year=2009|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-17589-1|pages=234–235}}</sup></ref> Med Ilhanidskim obdobjem, ko so mongolski vladarji Perzije prestopili v islam, so sunitske in šiitske skupine v boju za prevlado uporabljale vidne pripomočke, med drugim Mohamedove podobe, da bi s tem podprle svojo razlago ključnih dogodkov islama.<ref name="Elverskog2010"/> Šlo je za budistično izročilo predstavitvene sakralne umetnosti, ki je obstajala že pred spreobrnitvijo mongolske elite; ta inovacija je bila brez primere v islamskem svetu, spremljal pa jo je »širši premik v islamski umetniški kulturi, proč od abstrakcije in v smeri upodobitev«, ne samo v knjigah, temveč tudi »v mošejah, na tapiserijah, svili, keramiki, steklu in kovinarstvu.«<ref>{{cite book|author=Johan Elverskog|title=Buddhism and Islam on the Silk Road|url=http://books.google.com/books?id=N7_4Gr9Q438C&pg=PA164|year=2010|publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=978-0-8122-4237-9|pages=164–169}}</sup></ref> V perzijskih deželah je bila ta tradicija realistične upodobitve prisotna med dinastijo [[Timur]]idov, do 16. stoletja, ko so oblast prevzeli Safavidi.<ref name="Elverskog2010"/> Pod Safaridi je šiitski islam postal državna vera in umetniški slog se je začel odmikati od dotlej za Ilhanidno in Timuridno obdobje običajnega sloga; obraz preroka je prekrival s tančico da bi prikril Mohamedove značilnosti in hkrati prikazal njegovo svetleče se bistvo.<ref name="Gruber2011">{{cite book|chapter=When Nubuvvat encounters Valayat: Safavid painting of the "Prophet" Mohammad's Mi'radž, c. 1500–50|author=Christiane Gruber|editor=Pedram Khosronejad|title=The Art and Material Culture of Iranian Shi'ism: Iconography and Religious Devotion in Shi'i Islam|url=http://www.academia.edu/1176067/When_Nubuvvat_Encounters_Valayat_Safavid_Paintings_of_the_Prophet_Muhamads_Miraj_ca._1500-50|year=2011|publisher=I. B. Tauris|isbn=978-1-84885-168-9|pages=46–47}}</sup></ref> Sočasno so nekatere razkrite slike iz prejšnjih obdobij uničili.<ref name="Elverskog2010">{{cite book|author=Johan Elverskog|title=Buddhism and Islam on the Silk Road|url=http://books.google.com/books?id=N7_4Gr9Q438C&pg=PA167|year=2010|publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=978-0-8122-4237-9|page=167}}</sup></ref><ref name="EdwardsBhaumik2008">{{cite book|author1=Elizabeth Edwards|author2=Kaushik Bhaumik|title=Visual sense: a cultural reader|url=http://books.google.com/books?id=bhxPW9B8s1oC&pg=PA344|year=2008|publisher=Berg|isbn=978-1-84520-741-0|page=344}}</sup></ref><ref name="Ruggles2011">{{cite book|author=D. Fairchild Ruggles|title=Islamic Art and Visual Culture: An Anthology of Sources|url=http://books.google.com/books?id=Te5QRi35W5EC&pg=PA56|year=2011|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-1-4051-5401-7|page=56}}</sup></ref> Kasnejše slike izvirajo iz osmanske Turčije in od drugod, vendar mošej niso nikoli krasili s podobami Mohameda.<ref name="Omid">{{cite news|last=Safi|first=Omid|authorlink=Omid Safi|date=5 May 2011|url=http://newsweek.washingtonpost.com/onfaith/guestvoices/2010/05/why_islam_does_not_ban_images_of_the_prophet.html|title=Why Islam does (not) ban images of the Prophet|work=[[Washington Post]]|accessdate=27 December 2011}}</sup></ref> S slikami okrašeni spisi nočnega potovanja (»Mi'radž«) so bili še posebej priljubljeni od Ilkhanidskih časov dalje skozi vso Safavidsko dobo.<ref name="GruberColby2010"/> V 19. stoletju je [[Iran]] doživel razcvet tiskanih in ilustriranih »Mi'radž« knjig, bolje rečeno grafičnih romanov, z zastrtim obrazom Mohameda, katerih cilj so bili zlasti nepismeni in otroci. Razmnoževali so jih [[litografija|litografsko]], tako da je v bistvu šlo za »tiskane rokopise«.<ref name="GruberColby2010">{{cite book|editor=Christiane J. Gruber and Frederick Stephen Colby|title=The Prophet's ascension: cross-cultural encounters with the Islamic mi'rāj tales|chapter=Persian illustrated lithographed books on the miʻrāj: improving children's Shi'i beliefs in the Qajar period|url=http://books.google.com/books?id=sjLHirJmvPUC&pg=PA252|year=2010|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-35361-0|pages=252–254|author=Ali Boozari}}</ref> Danes je v nekaterih muslimanskih državah, zlasti v Turčiji in Iranu, na voljo več milijonov zgodovinskih reprodukcij in sodobnih slik, na plakatih, v obliki razglednic in celo namiznih knjig, vendar so v večini ostalih delov islamskega sveta neznane; če musliman od drugje naleti nanje, ga lahko močno osupnejo in prizadanejo.<ref name="Omid"/><ref name="Bakker2009">{{cite book|author=Freek L. Bakker|title=The challenge of the silver screen: an analysis of the cinematic portraits of Jesus, Rama, Buddha and Muhamad|url=http://books.google.com/books?id=4KNSp-uEO18C&pg=PA207|accessdate=1 December 2011|date=15 September 2009|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-16861-9|pages=207–209}}</sup></ref>
=== Nemuslimanski pogledi ===
Vrstica 380:
Kot pravi [[Hossein Nasr|Hosein Nasr]], najzgodnejša evropska literatura Mohameda pogosto kaže v slabi luči. Nekaj učenih [[Srednji vek|srednjeveških]] krogov v Evropi — predvsem učenjaki, ki so obvladali [[latinščina|latinščino]] — je imelo dostop do dokaj obsežnega biografskega gradiva o Mohamedu. Presejani skozi krščansko sito so ti podatki kazali Mohameda kot osebo, ki je zapeljala Saracene in si jih na podlagi verske pretveze podjarmila.<ref name="EoI-Muhamad"/> Priljubljena evropska literatura iz tega časa je upodabljala Mohameda kot človeka, ki ga muslimani častijo kot svojega idola ali malika.<ref name="EoI-Muhamad"/>
Kasnejša izročila v Mohamedu vidijo razkolnika: [[Brunetto Latini]] ga v 13. stoletju v svojih »Li livres dou tresor« prikazuje kot nekdanjega meniha in kardinala,<ref name="EoI-Muhamad"/> [[Dante Alighieri|Dante]] pa ga v »[[Božanska komedija|Božanski komediji]]« (Pekel, Napev 28, spesnjen v začetku 1300. let) skupaj z Alijem postavlja v pekel »med sejalce razdora in razkolnike, ki jim hudiči znova in znova mesarijo hrbte«.<ref name="EoI-Muhamad"/> Kulturni kritik in avtor [[Edward Said]] v knjigi »Orientalizem« o Dantejevi podobi Mohameda piše: <blockquote> Empirični podatki o Orientu ... štejejo zelo malo; ... Kar ... je Dante skušal v »[[Pekel (Dante)|Peklu]]«, je ... Orient označiti kot nekaj tujega in shematsko vključiti v gledališki oder, katerega gledalci, odgovorne osebe in igralci so ... samo za Evropo. . Od tod kolebanje med ljudem domačim in tujim: Mohamed je vedno slepar (nič novega, saj se pretvarja, da je kot Jezus) in vselej orientalski (tujec, kajti četudi je v nekaterih pogledih »kot« Jezus, mu navsezadnje vseeno ni podoben).<ref>{{cite book |author=Said, Edward W |title=Orientalism |publisher=Penguin |year=2003 |isbn=9780141187426 |url=http://books.google.com/?id=zvJ3YwOkZAYC&printsec=frontcover&dq=orientalism&cd=3#v=onepage&q |page=68}}</sup></ref></blockquote>
[[Ibn Warraq|Ibn ]]Varak meni, da je Saidova ocena Dantejevega dela zgrešena: »Said ni videti kaj posebno skrben bralec Danteja in njegove umetnine, ''Božanske komedije''«. Prvi argument: Said se ne zaveda alegorične vsebine »Božanske komedije«; drugi argument: Said zanemarja zgodovinski kontekst Dantejevega dela (t. j. Dante in nekateri njegovi sodobniki so verjeli, da je Mohamed krščanski odpadnik, ki je nameraval vreči papeža s prestola, kar bi pomenilo, da je krivoverec); tretji argument: Said napačno razlaga Dantejevo uvrstitev treh pomembnih muslimanov ([[Avicena|Avicene]], [[Averoes]]a in [[Saladin]]a) v zunanjem krogu pekla: »Ti slavni muslimani imajo svoje mesto tam prav zaradi Dantejevega spoštovanja za vse, kar je najboljšega v ne-krščanskem svetu; ker — neizogibno po krščanskem nauku — niso deležni odrešenja, ga žalosti in mori.«<ref>{{cite book|last=Warraq|first=Ibn|title=Defending the West: A Critique of Edward Said's Orientalism|url=http://books.google.com/books?id=M8o6UZ37ppUC&pg=PA27|year=2007|publisher=Prometheus|location=New York|isbn=9781615920204|page=27}}</sup></ref>
Tudi po [[reformacija|reformaciji]] so na Mohameda gledali na podoben način.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref name = "Lewis 2002 45">Lewis (2002)</ref> [[Guillaume Postel]] se je med prvimi postavil na bolj pozitivno stališče do njega.<ref name="EoI-Muhamad"/> Boulainvilliers opisuje Mohameda kot nadarjenega političnega voditelja in pravičnega zakonodajalca.<ref name="EoI-Muhamad"/> [[Gottfried Wilhelm Leibniz]] je pohvalil Mohameda, ker »se ni odvrnil od naravne vere«.<ref name="EoI-Muhamad"/> [[Thomas Carlyle]] v svoji knjigi ''O herojih, o njih čaščenju in herojstvu skozi zgodovino'' (1840) opisuje Mohameda kot »tiho veliko dušo, [...] enega tistih, ki so lahko samo resni«.<ref>{{cite book|first=Thomas|last=Carlyle|year=1841|title=On heroes, hero worship and the heroic in history|page=87|publisher=James Fraser|place=London}}</ref>
Vrstica 403:
== Sklici ==
{{reflist|<!--too narrow: 20em-->3}}</sup>
== Bibliografija ==
| |||