Samo Uhan: Razlika med redakcijama

dodanih 5 zlogov ,  pred 1 letom
brez povzetka urejanja
(wikificiraj)
== Delo ==
Uhan se v svojih delih posveča predvsem proučevanju metodologije, skozi leta pa je proučeval tudi druge tematike kot je koncept državljanstva, politika, vrednote, religija, ateizem in proučevanje javnega mnenja. V zadnjem času se je v kooperaciji z obramboslovci posvečal tudi varnosti oziroma evakuaciji v primeru nesreče v Nuklearni elektrarni Krško. Izsledke raziskovalnih projektov je objavljal tako v domačih kot tujih znanstvenih in strokovnih revijah Družboslovne razprave, Teorija in praksa, Razgledi, Zdravstveno varstvo, Parlamentarec, Quality and Quantity, Innovation, Central european political science review, Collegium antropologicum, International Journal of Disaster Risk, Medijska istraživanja in Reduction. Njegova bibliografija v Cobissu vsebuje 317 vnosov samostojnih ali skupnih raziskav, člankov, poročil, monografij, poglavij v zbornikih ter raznih drugih akademskih prispevkov.
V znanstveni monografiji '''Prava in neprava mnenja: vpliv konteksta v raziskovanju javnega mnenja''' (1998) se ukvarja z novejšimi spoznanji v družboslovni metodologiji, ki se pojavljajo pod oznako »refleksivna metodologija«. Leta 2002 je v soavtorstvu (skupaj z V. Potočnik, S. Flere, M. Smrke, S. Dragoš in N. Toš) izdal monografijo '''Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v 90-ih)''', v katerih se ukvarja z religioznostjo Slovenk in Slovencev v primerjavi z drugimi narodi, o katoliški cerkvi v zavesti Slovencev, o religioznosti in politiki in podobno. Monografija '''Državljanstvo brez meja''' (2007) (v soavtorstvu s Tomažem Deželanom, Danico Fink-Hafner in Mitjem HafnerHafnerjem-FinkFinkom) poleg historično-razvojnega pogleda na opredeljevanje državljanstva prinaša tudi mednarodno primerjalni pogled na podlagi podatkov raziskave The International Social Survey Programme (ISSP 2004) - Citizenship Module, ki pomaga razumeti slovenske izkušnje v primerjavi z drugimi na sodobnem svetovnem zemljevidu državljanskih norm, (samo)zaznav kompetenc državljanov in njihovega odnosa do političnosti. Leta 2012 je izdal monografijo '''Spoznavni in zaznavni vidiki evakuacije ob jedrski nesreči''', ki predstavlja rezultate javnomnenjske raziskave in intervjujev o pripravljenosti prebivalstva, ustanov in podjetij na evakuacijo v primeru jedrske nesreče v Nuklearni elektrarni Krško.
== Čas predsedovanju SSD ==
Samo Uhan je Slovensko sociološko društvo (SSD) vodil med letoma 2007 in 2010. Društvo se je v tem času veliko ukvarjalo z globalno ekonomsko krizo in proučevala vzroke ter možne rešitve. Organizirali so tri sociološka srečanja in sicer »Družba in vrednote« leta 2008, »Globalna kriza: razkroj ali priložnost za razvoj?« leta 2009 in srečanje z naslovom »Družba, kriza, razvoj« leta 2010.
Brezimni uporabnik