Gertrude B. Elion: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{nobelprize.org}} AWB
Vrstica 18:
 
== Življenjepis ==
Njen oče, zobozdravnik, je bil priseljenec iz [[Litva|Litve]], mati pa je v ZDA prišla izs [[Poljska|Poljske]]. Na njeno usmeritev je najbolj vplivala prigoda s starim očetom, ki je v mukah umrl za [[rak (bolezen)|rakom]], ko je bila najstnica. Takrat se je odločila, da bo postala znanstvenica in poiskala zdravilo za raka, zato je vpisala študij [[kemija|kemije]] na Hunterjevem kolidžu (del [[Mestna univerza New Yorka|Mestne univerze New Yorka]]) in diplomirala leta 1937. Družina ji zaradi skromnega finančnega stanja ni mogla omogočiti podiplomskega študija, hkrati pa kot ženska ni mogla dobiti zaposlitve v stroki, ki je bila takrat še izrazito moška domena. Tako se je zaposlila kot učiteljica in čez nekaj časa sprejela še neplačano prakso pri kemiku, da ni izgubila stika s področjem. Nato je ob delu vpisala še magistrski študij na [[Univerza v New Yorku|Univerzi v New Yorku]] in ga končala leta 1941.
 
Šele zaradi pomanjkanja strokovnega osebja, ko so bili številni možje vpoklicani za boj v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], so se odprle priložnosti na tem področju tudi za ženske. Gertrude Elion je najprej dobila delo v [[analizna kemija|kemični analizi]] prehrambenih izdelkov, vendar je bila bolj ambiciozna in se je prijavila na razpis za asistentko v podjetju Burroughs Wellcome, pri Georgeu Hitchingsu, ki je želel razvijati učinkovine z zaviralnim delovanjem na sintezo [[DNK]]. Natančna zgradba DNK takrat še ni bila poznana, znani pa so bili gradbeni elementi, zato si je Hitchings domislil, da bi poskušal razviti kemične [[antagonist]]e purinov ali njihovega prekurzorja, [[folna kislina|folne kisline]]. Ona pred tem še slišala ni za [[pirimidin]]e ali purine, a se je jih naučila sintetizirati v laboratoriju in s kemično modifikacijo spreminjati njihovo zgradbo, nato pa v kulturi bakterije ''[[Lactobacillus casei]]'' preizkušati, ali delujejo in na katero fazo sinteze DNK delujejo. Leta 1949 ji je uspelo sintetizirati purinski analog, ki je zavrl napredovanje levkemije pri [[poskusi na živalih|poskusnih]] miših in kmalu zatem še pri človeških poskusnih subjektih. Ta je kasneje predstavljal osnovo za razvoj 6-merkaptopurina, s katerim še danes zdravijo nekatere vrste raka.