Irena Orel: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Sklici: --neprimeren vir |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7:
== Življenje in delo ==
Irena Orel se je rodila 5.11.1958 v [[Ljubljana|Ljubljani]]
Leta 1983 je postala tehnična delavka na [[Inštitut za slovenski jezik|Inštitutu za slovenski jezik]] [[ZRC SAZU|ZRC SAZU]] in sodelovala pri 3. knjigi [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarja slovenskega knjižnega jezika]]. V letih 1986 – 1989 je bila mlada raziskovalka v sekciji za zgodovino slovenskega jezika. 1990 je dobila redno delovno mesto asistentke za zgodovinsko slovnico in dialektologijo na tedanjem Oddelku za slovanske jezike in književnosti (danes [[Oddelek za slovenistiko|Oddelku za slovenistiko]]) Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1995 je bila izvoljena v naziv docentke, 2006 pa v naziv izredne profesorice za zgodovino slovenskega jezika. Od leta 2011 je redna profesorica na Filozofski fakulteti. Na Oddelku za slovenistiko izvaja predavanja iz razvoja slovenskega jezika od 10. do 15. stoletja (tudi za študente primerjalnega slovanskega jezikoslovja z Oddelka za slavistiko), razvoja slovenskega oblikoslovja za eno- in dvopredmetne študente slovenistike 3. letnika, razvoja slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. stoletja za 4. letnik, razvoja slovenskega besedišča za samostojne sloveniste 3. letnika, seminar pa iz razvoja slovnične zgradbe slovenskega jezika za 4. letnik in izbirni diplomski seminar za 3. in 4. letnik. Večkrat je bila članica komisij za oceno in zagovor magisterijev in doktoratov na [[Univerza v Ljubljani|UL]] in [[Univerza v Mariboru|UM]].▼
▲Leta 1983 je postala tehnična
Leta 1999 je prejela enomesečno štipendijo [[CEEPUS|CEEPUS-a]] in bila junija študijsko na [[Dunaj|Dunaju]], kjer se je seznanjala z novejšo strokovno literaturo in starejšim nemškim slovaropisjem. Kot gostja je predavala na fakultetah v [[Tübingen|Tübingenu]] in [[Zagreb|Zagrebu]].▼
▲Leta 1999 je prejela enomesečno štipendijo [[CEEPUS|CEEPUS-a]]
V letih 2000 in 2001 je bila predsednica Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski Fakulteti v Ljubljani in urednica dveh zbornikov predavanj. Leta 2005 je bila predsednica mednarodnega simpozija Obdobja 24 (Razvoj slovenskega strokovnega jezika) in urednica zbornika Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Leta 2004 je bila vključena v raziskovalni program Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave s tematiko raziskovanja Slovenski jezik v času in prostoru (vodja prof. dr. [[Ada Vidovič Muha|Ada Vidovič Muha]]), od leta 2009 pa je vključena v programsko skupino Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave (P6-0215 (B), vodja prof. dr. Vojko Gorjanc).▼
V svojem raziskovalnem delu obravnava zgodovinsko oblikoslovje, besedoslovje, slovaropisje, zgodovino slovenistike in razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 10. do 19. stoletja. Posebej se ukvarja s slovarji G. Vorenca, A. Murka, M. Cigaleta iz 1860 in [[Maks Pleteršnik|M. Pleteršnika]] iz 1894-1895.▼
▲V okviru projekta Jezikoslovje je od leta 1996 do 1999 opravljala raziskave s področja razvoja slovenskega oblikoslovja z besediščem, od 1999 pa v programski skupini Jezikoslovje I: Slovanski jeziki – slovenski jezik z raziskavami s področja zgodovinskega oblikoslovja, besedoslovja in slovaropisja ter zgodovine slovenskega jezika. Od leta 1998 je članica uredniškega odbora [[Slavistična revija|Slavistične revije]]. Med leti 1989 in 1991 je bila tudi tajnica Slavističnega društva Slovenije. V letih 2000 in 2001 je bila predsednica Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski Fakulteti v Ljubljani in urednica dveh zbornikov predavanj. Leta 2005 je bila predsednica mednarodnega simpozija Obdobja 24 (Razvoj slovenskega strokovnega jezika) in urednica zbornika
▲V svojem raziskovalnem delu obravnava zgodovinsko oblikoslovje, besedoslovje, slovaropisje, zgodovino slovenistike in razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 10. do 19. stoletja. Posebej
Od leta 2002 je članica Akademskega zbora Filozofske fakultete.
Vrstica 29 ⟶ 30:
== Priznanja in nagrade ==
Poleg študentske Prešernove nagrade, ki jo je dobila za svoje diplomsko delo, je decembra
== Pomembnejši članki ==
* Sopomenskost samostalnikov v starejših slovenskih slovarjih. ''Slavistična revija
* Predložne zveze v razvoju slovenskega knjižnega jezika. ''Slovensko jezikoslovje danes.'' ''Slavistična revija'', 2006
* Normativnost osrednjega slovenskega knjižnega jezika od 16. do 19. stoletja. ''Slavistična revija
* Znotrajjezikovni in/ali medjezikovni dejavniki oblikotvornih sprememb v slovenskem zgodovinskem oblikoslovju. ''Slovensko in slovansko'', 2013
* Rokopis Družba Kraljevih vrat v kontekstu zgodovine oblikovanja slovenskega črkopisa. ''Slavistična revija
* Prvine enojezičnega slovaropisja v Pleteršnikovem slovarju. ''Pleteršnikov slovensko-nemški slovar : zbornik s simpozija '96 v Pišecah,'' 1998
* Predložni sestav osrednjeslovenske, koroške, štajerske in prekmurske knjižne različice od srede 18. do srede 19. stoletja. ''Logarjev zbornik: referati s 1. mednarodnega dialektološkega simpozija v Mariboru'', 1999
Vrstica 46 ⟶ 47:
* Jezikovna podoba pesmarice iz Loč. ''Loška cerkvena pesmarica iz leta 1825 : komentirana izdaja rokopisne pesmarice iz Loč ob Baškem jezeru,'' 2012
*Jezik pridig O. Rogerija Ljubljanskega. et al. ''Palmarium empyreum, seu Conciones CXXVI. de sanctis totius anni /.../ a p. Rogerio Labacensi ...'', 2001
== Viri ==
|