Irena Orel: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
Predava zgodovinsko [[slovnica|slovnico]] [[slovenščina|slovenskega jezika]] na Oddelku za [[slovenistika|slovenistiko]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].
<br />
== Življenje in delo ==
Irena Orel se je rodila 5.11.1958 v Ljubljani. Obiskovala je osnovno šolo Zvonka Runka v Ljubljani. Po končani gimnaziji je nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot A-smer je študirala slovenski jezik s književnostjo, kot B -smer pa francoski jezik s književnostjo. Diplomirala je leta 1982, za diplomsko nalogo Problem antidrame v sodobni slovenski dramatiki je dobila tudi študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete. Leta 1989 je magistrirala z delom Sinonimična bogatost starejših slovenskih slovarjev. Leta 1994 je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Predložni sistem v razvoju slovenskega knjižnega jezika od 16. do 19.stoletja, pod mentorstvom prof. dr. Martine Orožen.
Leta 1983 je postala tehnična delavka na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU in sodelovala pri 3. knjigi Slovarja slovenskega knjižnega jezika. V letih 1986 – 1989 je bila mlada raziskovalka v sekciji za zgodovino slovenskega jezika. 1990 je dobila redno delovno mesto asistentke za zgodovinsko slovnico in dialektologijo na tedanjem Oddelku za slovanske jezike in književnosti (danes Oddelku za slovenistiko) Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1995 je bila izvoljena v naziv docentke, 2006 pa v naziv izredne profesorice za zgodovino slovenskega jezika. Od leta 2011 je redna profesorica na Filozofski fakulteti. Na Oddelku za slovenistiko izvaja predavanja iz razvoja slovenskega jezika od 10. do 15. stoletja (tudi za študente primerjalnega slovanskega jezikoslovja z Oddelka za slavistiko), razvoja slovenskega oblikoslovja za eno- in dvopredmetne študente slovenistike 3. letnika, razvoja slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. stoletja za 4. letnik, razvoja slovenskega besedišča za samostojne sloveniste 3. letnika, seminar pa iz razvoja slovnične zgradbe slovenskega jezika za 4. letnik in izbirni diplomski seminar za 3. in 4. letnik. Večkrat je bila članica komisij za oceno in zagovor magisterijev in doktoratov na UL in UM.
V okviru projekta Jezikoslovje je od leta 1996 do 1999 opravljala raziskave s področja razvoja slovenskega oblikoslovja z besediščem, od 1999 pa v programski skupini Jezikoslovje I: Slovanski jeziki – slovenski jezik z raziskavami s področja zgodovinskega oblikoslovja, besedoslovja in slovaropisja ter zgodovine slovenskega jezika. Od leta 1998 je članica uredniškega odbora Slavistične revije.
Leta 1999 je prejela enomesečno štipendijo CEEPUS-a in bila junija študijsko na Dunaju, kjer se je seznanjala z novejšo strokovno literaturo in starejšim nemškim slovaropisjem. Kot gostja je predavala na fakultetah v Tübingenu in Zagrebu.
V letih 2000 in 20001 je bila predsednica Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski Fakulteti v Ljubljani in urednica dveh zbornikov predavanj. Leta 2005 je bila predsednica mednarodnega simpozija Obdobja 24 (Razvoj slovenskega strokovnega jezika) in urednica zbornika Razvoj slovenskega strokovnega jezika.
Leta 2004 je bila vključena v raziskovalni program Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave s tematiko raziskovanja Slovenski jezik v času in prostoru (vodja prof. dr. Ada Vidovič Muha), od leta 2009 pa je vključena v programsko skupino Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave (P6-0215 (B), vodja prof. dr. Vojko Gorjanc).
V svojem raziskovalnem delu obravnava zgodovinsko oblikoslovje, besedoslovje, slovaropisje, zgodovino slovenistike in razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 10. do 19. stoletja. Posebej se ukvarja s slovarji G. Vorenca, A. Murka, M. Cigaleta iz 1860 in M. Pleteršnika iz 1894-1895.
Od leta 2002 je članica Akademskega zbora Filozofske fakultete.
V letih 2003 do 2008 je bila predstavnica Slovenije v Komisiji za zgodovino slavistike pri Mednarodnem slavističnem komiteju. Od leta 2008 je tudi predstavnica Oddelka za slovenistiko v Komisiji za dodiplomski in magistrski študij Filozofske fakultete.
== Priznanja in nagrade ==
Poleg študentske Prešernove nagrade, ki jo je dobila za svoje diplomsko delo, je decembra 2017 prejela tudi veliko priznanje Filozofske fakultete.
== Glej tudi ==
| |||