Alpska poskočnica: Razlika med redakcijama

Ta oblika kitice se je razvila iz plesa štajriša, ki je hk nam prišel iz avstrijskega ozemlja preko Koroške in se razširil pov severozahodnem alpskem predelu Slovenije. Tja je moral priti najkasneje v prvi polovici 18. stoletja. Pravi areal alpskih poskočnic sega pri nas južno do približne črte Gorica-Logatec-Ljubljana-Kamnik-Mozirje-Dravograd.

Alpske poskočnice so dandanes razširjene po vseh slovenskih pokrajinah, najpogosteje se pojavljajo na Koroškem in Gorenjskem, najredkeje pa na Dolenjskem ter Notranjskem. Danes je oblika petega-instrumentalnega štajriša že po večini zamrla. Ples in pesem živita vsak zase samostojno življenje. Ohranil se je le na treh predelih, in sicer v zgornji savski dolini, v Solčavi sz okoliškimi hribi v zgornji savinjski dolini in v Stahovici pri Kamniku. V četrtem predelu, v hribih nad mežiško dolino, se je do nedavna ohranil štajriš kot obredni svatbeni ples zvezan zs pesmijo, ki dela videz daljše enotne pesmi v obliki dialoga med camarjem in družico, npr.:

Tudi v gorski dolini Podvolovljek in v Lučah žive poskočnice v obliki žive improvizacije, čeprav ne več zvezane zs plesom, temveč zs posebnim svatbenim običajem. Ob koncu svatbe mora sleherni med svati po vrsti zapeti zdravičko, t. j. pesem v obliki poskočnice, ob spremljavi glasbe. Po vsebini so to bodisi želje za srečo mladoporočencev, bodisi šale na račun drugih svatov ali godcev. Vsi ti podatki nam kažejo, da je splošno priznana prava domovina alpske poskočnice vzhodnoalpsko avstrijsko ozemlje, zs plesom štajrišem, ki izvira prav tako od tam.