Redakcija: 19:49, 30. november 2018 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj →‎Mestna oblast: dodano ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:45, 30. november 2018 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj dodano Novejše urejanje →
Vrstica 154: === Industrija === Najpomembnejši sektorji so proizvodnja industrijskih dobrin široke potrošnje, letalska ([[Airbus]]), kemična, elektrotehnična, strojna industrija in ladjedelništvo. Vrstica 171 ⟶ 170: == Znamenitosti == {{wide image\|AlsterPanorama.jpg\|900px\|Panoramski pogled na Hamburg in Binnenalster iz Lombardsbrücke.}} === Arhitektura ===▼ [[File:Palmaille 126 126b.JPG\|thumb\|Historicistična stavba Palmaille, Altona, Hamburg]] Hamburg ima arhitekturno pomembne stavbe v številnih slogih in nič nebotičnikov. Cerkve so pomembna znamenitost, kot je [[Cerkev svetega Nikolaja, Hamburg\| cerkev svetega Nikolaja]], ki je bila kratek čas v 19. stoletju najvišja stavba na svetu. Druge najpomembnejše cerkve (''Hauptkirchen'') so še: cerkev svetega Mihaela (z vzdevkom "Michel"), svetega Petra, svetega Jakoba in svete. Katarine prekrita z bakrenimi ploščami in stolp Heinrich-Hertz-Turm, radijski in televizijski stolp (ni več javno dostopen). [[File:Chilehaus - Hamburg.jpg\|thumb\|left\| ''Chilehaus'' z značilno opečno ekspresionistično fasado.]] Številne potoke, reke in kanale prečka okoli 2500 mostov, več kot v Londonu, Amsterdamu in Benetkah skupaj <ref>{{Citation \|title=Hamburg – Grüne Metropole am Wasser \|url=http://www.hamburg.de/umwelt/wasser/150782/stadt-am-wasser.html \|date=1 July 2007 \|author=Staff \|publisher=Behörde für Stadtentwicklung und Umwelt \|location=Hamburg \|accessdate=24 September 2008\|language=de}}</ref>. Hamburg ima več mostov znotraj svojih mestnih meja kot katerokoli drugo mesto na svetu <ref>{{cite web\|url=http://www.europeupclose.com/article/hamburg-germanys-window-to-the-world/#.T4dDRoHXhwQ \|title=Hamburg: Germany's Window to the World \|publisher=EuropeUpClose.com \|date=18 April 2012 \|accessdate=12 March 2013}}</ref>. Pomembni so [[most Köhlbrandbrücke\| Köhlbrandbrücke]], Freihafen Elbbrücken in Lombardsbrücke in Kennedybrücke, ki delijo Binnenalster in Aussenalster. [[Hamburška mestna hiša\|Mestna hiša]] je bogato okrašena neorenesančna stavba, dokončana leta 1897. Stolp je visok 112 metrov. Njena fasada, dolga 111 m, prikazuje cesarje svetega rimskega cesarstva, saj je bil Hamburg kot svobodno cesarsko mesto samo pod suverenostjo cesarja <ref>{{Citation \| first = Eike Manfred \| last = Buba \| url = http://fhh1.hamburg.de/fhh/internetausstellungen/rathausfuehrung/rathausmarkt.htm \| title = Auf dem Rathausmarkt \| year = 1998 \| publisher = Hamburg website \| accessdate = 13 August 2008 \| language = de \| deadurl = yes \| archiveurl = https://web.archive.org/web/20081010030120/http://fhh1.hamburg.de/fhh/internetausstellungen/rathausfuehrung/rathausmarkt.htm \| archivedate = 10 October 2008 \| df = dmy-all }}</ref>. ''Chilehaus'', opečno ekspresionistično stavbo s pisarnami, zgrajeno leta 1922, je zasnoval arhitekt Fritz Höger in je oblikovana kot oceanska linijska ladja. ▲== Arhitektura == V Evropi največji urbanistični razvoj mestnih območij od leta 2008 bo HafenCity, hiša za okoli 10.000 prebivalcev in 15.000 delavcev. Načrt vključuje modele Rema Koolhaasa in Renza Piana. [[Elbphilharmonie]] (Elbejeva filharmonična dvorana), odprta januarja 2017, koncertna hiša v obliki jadra na vrhu starega skladišča, ki so ga oblikovali arhitekti Herzog in de Meuron. <ref>{{Citation \|author=Staff \|title=River Tunes: Elbe Philharmonic Hall by Herzog & de Meuron \|url=http://www.archnewsnow.com/features/Feature223.htm \|date=5 April 2007 \|accessdate=23 August 2008 \|publisher=ArchNewsNow.com}}</ref><ref>{{Citation\|last=Jaeger \|first=Falk \|title=Waterfront Living and Working: Hamburg's HafenCity \|url=http://www.goethe.de/kue/arc/dos/dos/sls/en3356905.htm \|publisher=Goethe-Institut \|date=May 2008 \|accessdate=23 August 2008 \|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080602083717/http://www.goethe.de/kue/arc/dos/dos/sls/en3356905.htm \|archivedate=2 June 2008 \|deadurl=no \|df=dmy }}</ref> ~~{{škrbinski razdelek}}~~ [[File:Wasserlichtkonzert 3.jpg\|thumb\|Svetlobni koncert v parku ''Planten un Blomen'']] Veliko parkov je razdeljeno po celotnem mestu, zaradi česar je mesto Hamburg zelo zeleno mesto. Največji parki so Stadtpark, Ohlsdorf in Planten un Blomen. Stadtpark ima veliko trate in ogromen vodni stolp, v katerem je en največjih planetarijev v Evropi. Park in njegove zgradbe je v 1910-ih oblikoval Fritz Schumacher. Razkošni in prostorni park Planten un Blomen (narečno za "rastline in rože") v središču Hamburga, je zeleno srce mesta. V parku so razni tematski vrtovi, največji japonski vrt v Nemčiji in Alter Botanischer Garten Hamburg, ki je zgodovinski botanični vrt, zdaj predvsem iz rastlinjakov. Botanischer Garten Hamburg je sodoben botanični vrt, ki ga vzdržuje Univerza v Hamburgu. Poleg teh je še več parkov različnih velikosti. Leta 2014 je Hamburg praznoval rojstni dan parkovne kulture, ko so se številni parki rekonstruirali in očistili. Poleg tega so od maja do začetka oktobra vsako leto v parku Planten un Blomen slavni koncerti vodne svetlobe. == Kultura == === Jezik === Do 19. stol. je bila [[~~nizka~~doljna nemščina]] prevladujoči jezik, a jo je do 20. stol. izrinila [[nemščina\|visoka nemščina]], ki je bila že od 16. stol. pridobivala na pomenu. Vseeno hamburški dialekt ohranja mnoge elemente ~~nizke~~doljne nemščine in se jasno ločuje od drugih severnonemških dialektov. === Izobraževanje === V Hamburgu ~~se nahajata~~sta dve javni univerzi: [[Univerza Hamburg]] in [[Tehniška univerza Hamburg-Harburg]], poleg njiju pa še številne javne in zasebne visoke šole. === Vera === Manj kot polovica prebivalcev v Hamburgu je vernih. Konec leta 2015 je 27,0% prebivalstva pripadalo Severnolabsko evangeličansko-luteranski cerkvi, največjemu verskemu telesu in 10,7% pa rimskokatoliški cerkvi. ostalih 55% je izjavilo, da niso verni. Večinska veroizpoved je [[protestantizem]], območje mesta pa spada pod [[Severnolabska evangeličansko-luteranska cerkev\|Severnolabsko evangeličansko-luteransko cerkev]], ki ima v mestu sedež enega svojih treh škofov. Hamburg je od leta 1993 tudi sedež [[Rimskokatoliška cerkev ~~v Nemčiji~~\|katoliške]] [[Nadškofija Hamburg\|nadškofije]]. Zaradi svojih pomorskih povezav v Hamburgu tradicionalno deluje velika skupina manjših verskih skupnosti. Tu je leta 1834 nastala prva nemška ~~[[Baptistična cerkev\|~~baptistična]] skupnost. V mestu so prisotni tudi [[Judje]] in od ~~60.~~1960-ih ~~let 20. stol.~~tudi [[muslimani]]. === Gledališče, opera, balet === Hamburg ima dve državni (''Deutsches Schauspielhaus'', ''Thalia Theater'') in ~~nešteta~~več ~~zasebna~~zasebnih ~~gledališča~~gledališč. Prva operna hiša v Nemčiji je bila 2. januarja 1678 ustanovljena v Hamburgu. Danes sodi med uglednejše v svetu, ravno tu je npr. [[Placido Domingo]] začel svojo kariero v Evropi. Tu domuje tudi eden najboljših svetovnih baletnih ansamblov. === Šport === [[Nogometni klub]] [[''Hamburger SV]]'', ki ima sedež v mestu, je edini izmed ustanoviteljev [[Bundesliga\|Bundeslige]], ki v najvišji zvezni ligi igra nepretrgoma od samega začetka. [[''FC St. Pauli]]'' je drug ~~pomembni~~pomemben mestni klub, ki je tudi že igral v Bundesligi. Kot veliko mesto Hamburg v zadnjih letih uspešno trži svoj lastni [[maraton]] in kolesarsko dirko po mestu. V letih 1974 in 2006 je Hamburg gostil [[Svetovno prvenstvo v nogometu]], leta 2007 pa še [[Svetovno prvenstvo v rokometu]]. ==Twin towns and sister cities== Hamburg je pobraten z: {\|class="wikitable" \|- valign="top" \| {{flagicon\|RUS}} [[Sankt Petersburg]], Rusija, od 1957 {{flagicon\|FRA}} [[Marseille]], [[Bouches-du-Rhône]], [[Provence-Alpes-Côte d'Azur]], Francija, od 1958 {{flagicon\|PRC}} [[Šanghaj]], Kitajska, od 1986 {{flagicon\|GER}} [[Dresden]], Nemčija, od 1987<ref name="Dresden">{{cite web\|url=http://www.dresden.de/en/02/11/c_03.php\|title=''Dresden – Partner Cities''\|publisher=2008 Landeshauptstadt Dresden\|accessdate=29 December 2008 \|archiveurl= https://web.archive.org/web/20071023054628/http://www.dresden.de/en/02/11/c_03.php \|archivedate= 23 October 2007}}</ref> {{flagicon\|NCA}} León, Nikaragva, od 1989 \|\| {{flagicon\|JPN}} [[Osaka]], Japonska, od 1989 {{flagicon\|CZE}} [[Praga]], Češka, od 1990<ref name="Prague twinnings">{{cite web\|url=http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html#\|title=Partnerská města HMP\|accessdate=5 August 2013\|date=18 July 2013\|work = Portál "Zahraniční vztahy" [Portal "Foreign Affairs"]\|language=Czech\|trans-title=Prague – Twin Cities HMP\|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130625205859/http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html\|archivedate =25 June 2013}}</ref> {{flagicon\|USA}} [[Čikago]], ZDA, od 1994 *{{flagicon\|TAN}} [[Dar es Salaam]], Tanzanija, od 2010<ref name="Werkstatt">{{cite web\|url=http://werkstatt.imch.eu/?p=731\|title=Looking at the sister city agreement between Hamburg and Dar es Salaam from a Tanzanian perspective\|accessdate=29 July 2013\|last=Holtermann\|first=Hannes\|date=30 March 2011\|work=Werkstatt.imch.eu}}</ref> \|} == Sklici ==

Hamburg: Razlika med redakcijama