Narodni muzej Slovenije: Razlika med redakcijama

Po odloku [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega]] cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] se je imenoval ''Kranjski deželni muzej'', in je sprva našel svoje prostore v [[Licej, Ljubljana|ljubljanskem liceju]] na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]]. Leta 1831 (10 let po ustanovitvi) je muzej odprl svojo prvo stalno razstavo, pet let kasneje pa izdal prvi vodnik po muzejskih zbirkah. Cesar [[Franc Jožef]] je leta 1882 dovolil, da se nazivu ustanove doda ime »Rudolfinum« (v čast prestolonaslednika).

 

[[Rudolfinum, Ljubljana|Današnja muzejska stavba]] je prva za muzej namensko grajena stavba na območju današnje Republike Slovenije in je bila za javnost odprta leta 1888, leta 1921 pa se je ''Kranjski deželni muzej - »Rudolfinum«'' preimenoval v ''Narodni muzej''. Leta 1933 je muzej odstopil [[Narodna galerija Ljubljana|Narodni galeriji]] velik del slikarske in kiparske zbirke. Najpomembnejši razstavni eksponati v stalni zbirki so najstarejša piščal na svetu iz [[Divje_babe|Divjih bab]], [[vaška situla]], [[deblak]] ali ''monoksil'', ''izdolbenec'', ''drevak'') iz časa [[mostiščarji|mostiščarjev]], egipčanska [[mumija]] in nekaj drugih predmetov, najdenih na območju Slovenije. Leta 1991 je bilo notranje muzejsko dvorišče prekrito in s tem je bil pridobljen prostor za razne prireditve in občasne dodatne razstave, leta 2006 pa je bil odprt [[lapidarij]] v novem prizidku na zunanjem dvorišču. Leta 1997 je bila ustanova preimenovana v ''Narodni muzej Slovenije''.