Marijan Brecelj (politik): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 24:
5. maja 1945 je v Ajdovščini postal podpredsednik [[Narodna vlada Slovenije|Narodne vlade Slovenije]]. Po osvoboditvi je delal v vrhovnih organih slovenske oblasti: bil je republiški in do 1974 tudi zvezni poslanec, do leta 1956 podpredsednik slovenske vlade (po letu 1953 Izvršni svet Skupščine Ljudske republike Slovenije) in obenem minister za industrijo in rudarstvo LRS (1948-50), predsednik komiteja oz. sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti LRS (do 1951, ko je bil pol leta zadolžen tudi za predelovalno industrijo); nato do 1962 državni sekretar (minister) za blagovni promet [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] in eno leto zvezni sekretar (minister) za trgovino in turizem, prav tako kot član [[Zvezni izvršni svet|Zveznega izvršnega sveta]] (jugoslovanske zvezne vlade). V letih 1963-1967 je bil podpredsednik skupščine SR Slovenije, nato 1967-1974 podpredsednik jugoslovanske zvezne skupščine ([[Skupščina SFRJ|Skupščine SFRJ]]) ter od maja 1974 do 1978 predsednik [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščine Socialistične republike Slovenije]], kar je bil nekakšen višek njegove politične kariere, nato je bil še član Predsedstva SR Slovenije do upokojitve 1982 ter do smrti član Sveta federacije.
 
Po koncu [[druga svetovna vojna|vojne]] je zasedal dokaj visoke funkcije v partijski organizaciji tako v Sloveniji kot tudi v zveznih partijskih organih (član CK KPS/ZKJ 1948-82 in CK ZKJ 1958-64; 1974-78 je sedel tudi v (takrat kar 22-članskem) predsedstvu CK ZKS. Med drugim je bil še predsednik Turistične zveze Jugoslavije, kot navdušen planinec tudi Planinske zveze Jugoslavije (1961-73) ter član (ožjih) vodstev (predsedstev...) SZDL Slovenije in (občasno tudi) Jugoslavije vse do svoje smrti.
 
Med soustanovitelji [[OF]] iz vrst simpatizerjev-sopotnikov [[KPS]], ki so se vključili vanjo šele med vojno ali po njej, se je v partijsko-politični hierarhiji povzpel skoraj najvišje (izvzemši [[Josip Vidmar|Josipa Vidmarja,]] sta primerljiva z njim morda le [[Zoran Polič]] ter delno [[Tone Fajfar]] in ni bil nikoli "postavljen na stranski tir" oz. izločen iz političnega življenja za razliko od njegovega nekdanjega kolega krščanskega socialista [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]] ter malo kasneje in manj opazno in radikalno še Sokolov [[Josip Rus|Josipa Rusa]] in [[Franjo Lubej|Franja Lubeja]]), vendar je vseskozi ostal pod samim vrhom (leta 1953 je bil npr. predlagan za kooptacijo v politbiro oz. takrat že izvršni komite CK KPS/ZKS, kar je bilo iz Beograda najbrž zavrnjeno, saj so ga v zapisnikih sestankov še naprej vodili pod oznako "prisotni še"<ref>{{Navedi revijo|url=|title=Zapisniki Politbiroja CK KPS/ZKS 1945-1954|last=Drnovšek|first=Darinka|date=2000|journal=VIRI|accessdate=|doi=|issue=15|volume=15|issn=}}</ref>), torej nikoli ni bil vključen v najožji krog odločevalcev in je imel v svojem času večji politični ugled v primerjavi z njegovim dejanskim vplivom.
 
Napisal je večje število razprav in člankov o organizaciji ljudske oblasti in delegatskem sistemu v Sloveniji, ter kratko [[zgodovina|zgodovino]] Osvobodilne fronte. Kot enemu redkih politikov so mu leta 1981 podelili častni doktorat [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani.]]