Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

odstranjenih 5.431 zlogov ,  pred 1 letom
brez povzetka urejanja
Oznaki: Mobilno urejanje Urejanje z mobilnim spletom
 
{{Infopolje Bivša država
|native_name = {{malekapit|Imperivm Romanvm}}
|conventional_long_name = Rimski imperij
|common_name = Rimski imperij
|common_name2 = Rimskega imperija
|national_motto = Senatus Populusque Romanus (SPQR)
|continent = Evropa
|region = Sredozemlje
|country = Italija
|era = antika
|status = imperij
|government_type = monarhija
|year_start = 27 pr. n. št.
|year_end = 478 n. št.
|event_start = cesar je proglašen za večnega diktatorja
|event_end = Konstantinopel zavzamejo Osmani
|event1 = Bitka pri Akciju
|date_event1 = [[2. september]] [[31 pr. n. št.]]
|event2 = Oktavij je proglašen za Avgusta
|date_event2 = [[16. januar]] [[27 pr. n. št.]]
|event3 = Dioklecijan razdeli upravo imperija med vzhod in zahod
|date_event3 = [[285]]
|event4 = Konstantin I. razglasi Konstantinopel za novo prestolnico
|date_event4 = [[330]]
|event5 = Vizigotsko opustošenje Rima, glavno mesto postane Ravenna
|date_event5 = [[410]]
|event6 = [[Odoaker]] odstavi Romula Avgustula
|date_event6 = [[476]]
|p1 = Rimska republika
|flag_p1 = Spqrstone.jpg
|s1 = Bizantinsko cesarstvo
|flag_s1 =
|s2 = Zahodnorimsko cesarstvo
|image_map = Roman Empire-117AD.png
|image_map_caption = Rimski imperij pri največjem obsegu, okoli 117 n. št.
|capital = [[Rim]]<small><br />([[44 pr. n. št.]]-[[286]])</small><br />[[Milano]]<small><br />([[286]]-[[402]])</small><br />[[Ravenna]]<small><br />([[402]]-[[476]])</small><br />[[Nikomedija]]<small><br />([[286]]-[[330]])</small><br />[[Konstantinopel]]<small><br />(od [[330]] naprej)</small><br />
|common_languages = [[latinščina]] (cesarsko), [[grščina]] (administrativni jezik)
|religion = [[Religija v starem Rimu|Politeizem]], pozneje [[krščanstvo]]
|currency = [[solid (kovanec)|solid]], [[avrej]], [[denarij]], [[sesterc]], [[as (kovanec)|as]]
|leader1 = Avgust
|leader2 = Romul Avgustul
|year_leader1 = 27 pr. n. št. - 14 n. št.
|year_leader2 = 475-476
|title_leader = [[rimski cesar|cesar]]
|title_representative = [[rimski konzul|konzul]]
|representative1 = Avgust
|representative2 = Flavij Basilisk
|year_representative1 = 27 pr. n. št. - 23 n. št.
|year_representative2 = 476
|legislature = rimski senat
|
|stat_year1 = [[25 pr. n. št.]]<ref name=size>{{navedi revijo|journal=Social Science History |title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D. |first=Rein |last=Taagepera |volume=3 |issue=3/4 |year=1979 |pages=125 |url=http://links.jstor.org/sici?sici=0145-5532%281979%293%3A3%2F4%3C115%3ASADOEG%3E2.0.CO%3B2-H |doi=10.2307/1170959
|language=en}}</ref>
|stat_area1 = 2750000
|stat_year2 = [[50]]<ref name=size/>
|stat_area2 = 4200000
|stat_year3 = [[117]]<ref name=size/>
|stat_area3 = 5000000
|stat_pop3 = 88000000
|stat_year4 = [[390]] <ref name=size/>
|stat_area4 = 4400000
|
}}
:''Rimskega imperija ne smemo zamenjevati s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom (843–1806)]].''
 
'''Rímski impêrij''' (tudi '''Rimsko cesarstvo''') označuje [[starorimska civilizacija|starorimsko civilizacijo]] v [[stoletje|stoletjih]], ki so sledila reorganizaciji pod vodstvom cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. Stoletja pred vladavino Avgusta označujemo kot [[Rimska republika|Rimsko republiko]]. Razlika med njima je predvsem v organih vodenja države in zvezah med njimi.
 
Vrsto let so zgodovinarji delali razliko med »[[principat]]om«, obdobjem od Avgusta do [[kriza tretjega stoletja|krize tretjega stoletja]], ter »[[dominat]]om«, obdobjem od [[Dioklecijan]]a do propada zahodnega dela cesarstva. Po tej teoriji je v obdobju principata (iz [[latinščina|latinščine]] ''princeps'', »prvi«; Avgust si je dovolil le ta naziv) stvarnost diktature spretno skrita za republikansko formo, medtem ko se je v obdobju dominata (lat. ''dominus'', »gospodar«) pokazala v svoji pravi luči, z zlatimi krotami in bleščečim imperialnim ritualom. Poznejše raziskave so pokazale, da ne moremo govoriti o ostrem prehodu; po eni strani so se nekatere zgodovinske republikanske oblike ohranile tudi v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju, tisočletje po svojem nastanku, po drugi pa je bilo razkazovanje imperialne mogočnosti pogosto tudi v najzgodnejših dneh imperija.
 
V svoji zgodovini je Rimski imperij nadziral vse [[heleni]]zirane države v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] pa tudi [[Kelti|keltska]] območja [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]. Upravljanje Rimskega imperija je sčasoma privedlo do ločitve na vzhodno in zahodno polovico. Leta [[476]], ko je oblast na zahodu prevzel [[Odoaker]], se je zahodna polovica že močno razvijala v novo smer, v kateri je [[cerkev (organizacija)|cerkev]] prevzela večino administrativnih in karitativnih vlog nekdanje sekularne vlade. Vzhodna polovica cesarstva s sedežem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], mestu [[Konstantin Veliki|Konstantina Velikega]], je ostajala srce rimske države do leta [[1453]], ko je Bizantinsko cesarstvo klonilo pred [[Osmansko cesarstvo|Otomanskimi Turki]].
 
Vpliv rimskega imperija na vlado, pravo in monumentalno arhitekturo ter na druge vidike življenja na Zahodu ostaja viden še danes. Rimske nazive moči so privzeli nasledniki z imperialnimi pretenzijami, med njimi [[Frankovsko kraljestvo]], [[Sveto rimsko cesarstvo]], [[Kijevska Rusija]] in [[Nemško cesarstvo]].
 
== Življenje v Rimskem cesarstvu ==
Brezimni uporabnik