Kompleksna ravnina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Haklc (pogovor | prispevki)
m →‎Dogovori o zapisu: popravek skoraj neopaznih napak
Vrstica 28:
</math>{{efn|Lahko se pokaže, da se lahko vse znane značilnosti kompleksne eksponentne funkcije, trigonometričnih funkcij in [[kompleksni logaritem|kompleksnega logaritma]] izpeljejo neposredno iz [[potenčna vrsta|potenčne vrste]] za <math>e^{z}\, </math> ({{sktxt|Whittaker|Watson|1927|loc=''Appendix''}}). Še posebej se lahko glavna vrednost <math>\log r\, </math>, kjer je <math>|r| = 1\, </math>, izračuna brez povezave na kakšno geometrijsko ali trigonometrično konstrukcijo.}}
 
Tukaj je <math>|z|\, </math> ''absolutna vrednost'' ali ''modul'' kompleksnega števila <math>z\, </math>, <math>\varphi\, </math> ''argument'' <math>z\, </math> se po navadi vzame na intervalu <math>0 \le \varphi < 2\pi\, </math>, zadnja enakost (za <math>|z|e^{i\varphi}\, </math>) pa je vzeta iz [[Eulerjeva formula|Eulerjeve formule]]. ''Argument'' <math>z\, </math> ima več vrednosti, ker je kompleksna eksponentna funkcija periodična s periodo <math>2\pi\, </math>. Tako, če je <math>\varphi\, </math> ena vrednost <math>\arg (z)\, </math>, so druge vrednosti dane z <math>\arg (z) = \varphi + 2n\pi\, </math>, kjer je <math>n \ne 0\, </math> poljubno celo število.<ref>{{sktxt|Whittaker|Watson|1927|pp=10}}.</ref> Čeprav se samostojno eksplicitno rabijo redko, geometrijski vidik kompleksnih števil implicitno temelji na njihovi [[evklidski prostor|strukturi evklidskega vektorskega prostora]] z razsežnpstjo razsežnostjo&nbsp;2, kjer je [[notranji produkt]] kompleksnih števil <math>w\, </math> in <math>z\, </math> dan z <math>\Re(w\overline{z})</math>. Potem za kompleksno število <math>z\,</math> njegova absolutna vrednost <math>|z|\, </math> sovpada z njegovo [[evklidska norma|evklidsko normo]] in njegovim argumentom <math>\arg (z)\, </math> s kotom od 1 do <math>z\, </math>.
 
Teorija [[krivuljni integral|konturnih integralov]] sestavlja glavni del kompleksne analize. V tem kontekstu je smer poti okrog sklenjene [[krivulja|krivulje]] pomembna.Če se zamenja smer v kateri se krivulja prepotuje, se vrednost integrala pomnoži z <math>-1\, </math>. Po dogovoru je ''pozitivna'' smer obratna smer urinih kazalcev. [[Enotska krožnica]] se na primer prepotuje v pozitivni smeri, če se začne v točki <math>z = 1\, </math>, nato se potuje navzgor in levo skozi točko <math>z = i\, </math>, nato navzdol in levo skozi <math>z = -1\, </math>, potem navzdol in desno skozi <math>z = -i\, </math> in končno navzgor in desno v <math>z = 1\, </math>, kjer je bil začetek poti.