[[Slika:An-2 RB1.jpg|thumb|right|200px|[[Antonov An-2|An-2]] je eno najtežjih dvokrilnih letal. Na sliki poljski An-2 v [[Poznań]]u, junij 2005 ]]
'''Dvókrílnik''' ('''[[dvokrilec|dvókrílec]]''', '''dvókrílno letálo''' ali '''bíplan'''), je [[letalo]] z dvema paroma glavnih [[letalsko krilo|kril]], eno nad drugim. To je tip starejših letal iz obdobja pred in med [[Prva svetovna vojna|prveprvo svetovnesvetovno vojnevojno]], ko so[[letalski motor]]ji še niso imeli zadostne moči. To je zahtevalo čim manjšo maso letala, uporabljeni materiali pa zaradi nizke trdnosti niso dopuščali izdelave zadosti trdnih kril z večjim razponom. Zaradi tega se je ustrezno silo vzgona zagotovilo s parom kril manjšega skušalirazpona.
z več [[vzporednost|vzporednimi]] krili doseči boljši [[vzgon]] in večjo [[nosilnost]] pri manjših [[hitrost]]ih. Najbolj znano letalo te vrste je [[Sovjetska letala|sovjetsko]] letalo [[Antonov An-2|An-2]], ki se je ohranilo v uporabi vse do danes. Konstrukcija dvokrilnih letal ima nekaj prednosti, krili dosežeta veliko več vzgona kot krila pri [[enokrilnik]]ih. Zaradi izboljšane konstrukcijske tehnike in boljših [[material]]ov, kot tudi potrebe po večjih [[hitrost]]ih je proizvodnja večine dvokrilnikov v poznih [[1930]] počasi zamrla. Za [[Sovjetska zveza|sovjetske]] oborožene sile sta bila v prvih dneh [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pomembna tedaj že zastarela dvokrilna lovca ''Čajka'' [[Polikarpov I-15|I-15]] in [[Polikarpov I-153|I-153]].
Nekatera [[akrobatsko letalo|akrobatska letala]] so dvokrilna zaradi manjšega razpona kril, kar omogoča veliko okretnost po nagibu (t.j. okrog vzdolžne osi letala).
