Gregor Mendel: Razlika med redakcijama

Brez spremembe v velikosti ,  pred 1 letom
Mendlova [[teorija]] je bila, da vsako lastnost v dednem zapisu organizma določata natanko dva »elementa«, ki sta lahko bodisi enaka, bodisi različna (v sodobni terminologiji dve kopiji istega [[gen]]a oz. dva [[alel]]a). Ob nastanku [[gameta|gamet]] se v vsako od celic prenese eden od elementov, ki se nato ob nastanku [[zigota|zigote]] preneseta v isto celico, a ostaneta neodvisna, tako da se lahko v naslednji generaciji spet poljubno kombinirata. Za dejanski obstoj genov Mendel seveda ni vedel, a so bili njegovi »elementi« praktično ekvivalentni genom. Motil se je edino v predpostavki, da se enaka alela v zigoti zlijeta. Teorija je bila za svoje čase prelomna, saj so takratni raziskovalci dedovanja predpostavljali, da je za vsako lastnost odgovorna množica delcev. Mendlove ugotovitve so dokončno ovrgle teoriji dedovanja z zlivanjem lastnosti in dedovanja pridobljenih lastnosti. Pomembno je tudi, da je dednost obravnaval s stališča populacije in ne [[esencializem|tipološko]] kot njegovi predhodniki, saj pojavi, ki jih je opisoval, niso združljivi s tipološkim načinom razmišljanja. Za razliko od drugih, ki so eksperimentirali s križanjem rastlin, se je tudi zavedal, da je prenos gamet podvržen napaki pri [[Vzorec (statistika)|vzorčenju]], zato rezultati odstopajo od celoštevilskih razmerij. Napako je ob pomanjkanju sodobnih [[statistika|statističnih]] metod zmanjšal z uporabo zelo velikih [[Vzorec (statistika)|vzorcev]].
 
== Kasnejšeporočil delose inje vplivs koruzo ==
[[Slika:Gregor Johann Mendel bust.jpg|thumb|220px|Mendlov doprsni kip na Mendlovi univerzi za kmetijstvo in gozdarstvo v Brnu]]
Rezultate raziskav je predstavil v dveh predavanjih pred prirodoslovnim društvom v Brnu in jih leta 1866 objavil v društvenih ''Poročilih''.<ref>Mendel, J.G. (1866). »Versuche über Pflanzenhybriden«. ''Verhandlungen des naturforschenden Vereines in Brünn'', Bd. IV für das Jahr, 1865 '''Abhandlungen''': 3–47.<br />Angleški prevod je objavljen v: {{navedi revijo | author=Druery, C.T.|author2=Bateson, William |title=Experiments in plant hybridization |journal=Journal of the Royal Horticultural Society |volume=26 |pages=1–32 |year=1901 |url=http://www.esp.org/foundations/genetics/classical/gm-65.pdf}}</ref> Njegov članek je eden od klasikov znanstvene literature, ki jasno predstavi namen raziskave, povzame relevantne rezultate in iz njih pazljivo izpelje resnično izvirne ugotovitve. Kljub temu, da so biologi druge polovice 19. stoletja krčevito iskali ravno takšno elegantno teorijo dedovanja, kot jo je predlagal Mendel, je bilo njegovo delo več desetletij povsem spregledano.
Brezimni uporabnik