'''Romeo in Julija''' je naslov tragične ljubezenske zgodbe, ki je navdihovala ustvarjalce vseh generacij in umetniških zvrsti.
Zgodovinarji [[nrav]]i zatrjujejo, da so [[romantika|romantično]] ljubezen v [[11. stoletje|11. stoletju]] »iznašli« [[Provansa|provansalski]] popotni [[vitez]]i, čeprav je idealni vzorec odnosa med moškim in žensko, ki ga lahko tako označimo, opisan že v [[stara zaveza|stari zavezi]], v [[helenizem|poseben mit]]. V starih [[Italija|italijanskih]] kronikah so našli zapise o nesrečni aferi, ki je bila večkrat upesnjena v [[12. stoletje|helenističnem]] [[roman]]u in v [[poezija|poeziji]] zlatega rimskega obdobja. Visoka [[renesansa]] je ideal romantične ljubezni priredila, v času, ko so [[Verona|Verono]] pretresali poulični spopadi med konkurenčnimi [[klan]]i in je bila vsaka večja hiša v mestu obzidana in utrjena kot [[trdnjava]], se je ta ljubezen pripetila dvema sprtima veronskima družinama. Zgodbo o ''Romeu in Juliji'' je leta [[1562]] pod naslovom ''Tragicall Historye of Romeus and Juliet'' upesnil [[Angleži|Anglež]] [[Arthur Brooke]]. Po njenem vzoru je [[William Shakespeare]] leta [[1593]] zložil nesmrtno [[tragedija|tragedijo]].
