Trebniški dvorec: Razlika med redakcijama

Po [[Žledolom|žledu]] februarja 2014 je bila [[Občina Slovenske Konjice]] na območju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje edina, ki je sama pristopila k strokovni sanaciji mestnih parkovnih površin, <ref>{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo||pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> poškodovana je bila namreč kar velika večina drevja, oziroma okoli 70 odstotkov drevesnega fonda. S konservartorskim-restavratorskim elaboratom<ref>{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2014 |title=Konservatorsko-restavratorski elaborat za odpravo posledic škode, nastale ob žledu februarja 2014 |publisher=Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> so bili določeni arboristični ukrepi drevnin na celotnem območju parka. Pod strokovnim nadzorom arboristke Tanje Grmovšek iz Maribora in konservatorke je bilo podrtih 14 dreves in na novo nasajenih 11, 71 drugih pa je bilo strokovno saniranih (večinoma z višino med 10 in 20 metri). Odstranjeno je bilo veliko število drevesnih panjev, sanirane pa so bile tudi travniške površine.<ref>{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2014 |title=Zaključno poročilo o uspešnosti izvedenih del za odpravo posledic škode, nastale ob žledu februarja 2014 |publisher=Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref>